Po številnih mestih v ZDA so se v nedeljo znova odvijale množične demonstracije za večje pravice priseljencev, pri čemer se je v Dallasu zbralo okoli 500.000 ljudi.
Nedeljske demonstracije so bile le uvod v večje proteste, ki bodo potekali danes po najmanj 120 ameriških mestih na čelu s prestolnico Washington. Sprejemanje zakonodaje o varovanju meja in ureditvi statusa nezakonitih priseljencev je v kongresu zastalo zaradi spora med republikanci in demokrati v senatu.
Za zdaj je potrjen le predlog predstavniškega doma, ki je bil sprejet decembra in ki ne rešuje vprašanja statusa, ampak predvideva gradnjo zidu na ameriško-mehiški meji ter stroge kazni za nezakonite priseljence in za vse, ki jim pomagajo ali nudijo delo. Prav ta predlog pa je sprožil demonstracije, ki naj se ne bi končale, dokler zakonodaja ne dobi za priseljence ugodnega epiloga.
Časopis New York Times je navedel besede enega od protestnikov v Dallasu Roberta Martineza, ki je pred 22 leti nezakonito prečkal mejo, danes pa je že državljan ZDA. Dejal je, da so bili priseljenci dolga leta povsem tiho, trdo so delali in plačevali davke, upoštevali pravila, kongres pa se jim je zahvalil s takšnim zakonom. Sedaj naj bi bilo tega dovolj in Martinez ugotavlja, da je dober občutek, ko se ljudje postavijo zase in za svoje pravice.
Poleg Dallasa (Teksas) so demonstracije potekale tudi v San Diegu (Kalifornija), kjer se je zbralo okoli 20.000 ljudi, skoraj 10.000 jih je bilo v Miamiju (Florida), po nekaj tisoč pa še v Birminghamu (Alabama), Boiseju (Idaho), Salemu (Oregon) in drugje.
V ponedeljek naj bi po vseh ZDA demonstriralo najmanj dva milijona ljudi. Velika večina je Latinoameričanov, ki zaradi naravnega prirastka in priseljevanja v ZDA postajajo vse bolj pomembno volilno telo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.