Po skoraj polovici preštetih glasov je skoraj 93 odstotkov Islandcev glasovalo proti predlogu vrnitve sredstev nizozemskim in britanskim varčevalcem. Referenduma se je sicer udeležilo dobrih 54 odstotkov volivcev.
Islandska premierka Johanna Siguddarottir je v prvem odzivu dejala, da izid referenduma ni presenečenje niti za vlado ne predstavlja nobenega šoka. "Referendum je minil, zdaj je naša naloga nadaljevati pogajanja z Londonom in Haagom," je dejala za islandsko televizijo.
Okoli 230.000 volivcev je odločalo o dogovoru, po katerem naj bi Islandija Nizozemski in Veliki Britaniji do leta 2024 plačala 3,9 milijarde evrov za odškodnine, ki sta jih omenjeni državi plačali varčevalcem zaradi propada islandske spletne banke Icesave oktobra 2008. V skladu z dogovorom bi moral vsak državljan Islandije v prihodnjih osmih letih za poplačilo dolgov mesečno plačati okoli sto evrov.
Zunanji minister Ossur Skarphethinsson je dejal, da rezultati referenduma ne bodo vplivali na delovanje vlade, v prihodnje pa naj bi imeli z Britanci in Nizozemci nov krog pogajanj. Prizadevali si bodo za sprejem dogovora.
Na izid referenduma so se odzvali na Nizozemskem, kjer je predstavnik finančnega ministrstva dejal, da gre za islandsko notranjo zadevo. Podobno stališče je zavzela britanska vlada, ki je še sporočila, da je treba doseči "dokončni dogovor" o poplačilu sredstev. Britanski tisk piše, da naj bi London Islandiji ponudil kompromisno rešitev, ki predvideva dveletno zamrznitev plačevanja obresti za dolg ter znižanje obrestne mere.
Udeležba na referendumu je bila bistveno nižja kot na parlamentarnih volitvah pred letom dni. V Reykjaviku se je popoldan na protestih proti t. i. zakonu o banki Icesave pred parlamentom zbralo okoli 2000 ljudi. Podoben protest so pripravili tudi pred islandskim veleposlaništvom v Oslu.
Islandski parlament Althing je že avgusta lani sprejel vladni predlog o poplačilu 3,8 milijarde evrov dolgov okoli 340.000 nizozemskim in britanskim varčevalcem propadle islandske banke Icesave. Sprejem predloga pa je takoj sprožil val nezadovoljstva med Islandci. Islandski predsednik Olafur Ragnar Gimsson zakona ni želel podpisati in se je odločil, da morajo o tem presoditi državljani.
Večina strokovnjakov je namreč mnenja, da bi sobotni "ne" Islandijo potisnil še globlje v recesijo, ki kljub postopni otoplitvi gospodarske klime drugje po svetu na Islandiji še ni popustila.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.