Po besedah upravitelja Programa ZN za razvoj (UNDP) Maka Wallocha-Browna gre sicer le za približne ocene, saj še niso dokončno presodili vseh potreb. Kljub temu bodo ocene z bruseljske konference služile kot izhodišče na ministrski konferenci v Tokiu 21. in 22. januarja, na kateri bodo države donatorke - teh naj bi bilo približno trideset - sporočile, koliko sredstev nameravajo vložiti v obnovo Afganistana po dveh desetletjih oboroženih spopadov v tej državi.
Večina velikih donatork, kot so ZDA, Japonska in Evropska unija, naj bi sredstva za Afganistan namenila samostojno, prek že vzpostavljenih bilateralnih mrež, manjše donatorke pa prek mednarodnega sklada, s katerim bo upravljala Svetovna banka. Sklad bo sredstva nakazoval po dogovoru z UNDP, Azijsko banko za obnovo in razvoj, Islamsko banko za razvoj, začasno afganistansko vlado in posebnim odposlancem ZN v Afganistanu. Po ocenah UNDP naj bi prek sklada Afganistanu namenili 25 odstotkov celotne pomoči. Sicer bodo tudi v Kabulu vzpostavili posebno službo, ki bo skrbela za različne programe pomoči, ne glede na to, ali bodo sredstva prišla od velikih donatork ali iz mednarodnega sklada.
Na konferenci v Bruslju so še sklenili, da bodo Afganistanu za hitro pomoč v prihodnjih 30 mesecih namenili 582 milijonov dolarjev. Ta sredstva naj bi bila namenjena predvsem za obnovo šol, proizvodnjo električne energije, oskrbo z vodo in zdravje prebivalstva. Na prednostnem mestu je sta tudi vzpostavljanje civilne uprave in preprečevanje trgovine z mamili v Afganistanu, poročajo tuje tiskovne agencije.
