18 ranjenih na novih protestih v Nemčiji, istočasno napaden 20-letni Afganistanec

V nemškem Chemnitzu so se v soboto na ulice znova podali podali tako nasprotniki kot podporniki priseljenske politike Angele Merkel. Skupno se je zbralo 11.000 ljudi, okoli 8000 skrajnih desničarjev in 3000 njihovih nasprotnikov, ki so pozivali k miru in proti ksenofobiji.

Kljub temu, da je večina protestnikov protestirala mirno, je med obema skupinama prišlo do prerivanja in pretepov, posredovati je morala policija, ki je uporabila tudi vodni top.

V spopadih je bilo ranjenih 18 ljudi, med njimi tudi trije policisti, policija pa je ovadila 37 oseb zaradi uničevanja lastnine, nasilništva in upiranja aretaciji, nekatere pa tudi zaradi uporabe prepovedanih simbolov. Nekateri protestniki so uporabljali nacistične pozdrave, ki so sicer v Nemčiji prepovedani. Številni so vzklikali "mi smo narod" in "Merklova mora oditi".

Ločeno od protestov so štirje neznanci napadli 20-letnega Afganistanca, ki je lažje poškodovan. Policija pa preiskuje tudi domnevni napad na skupino, ki jo je vodil poslanec nemških socialdemokratov (SPD) Sören Bartol. Ta je na Twitterju zapisal, da je njegovo skupino iz Marburga, ko so čakali na avtobus, "napadla skupina nacijev". Uničili so jim vse zastave stranke in tudi njih fizično napadli, je zapisal poslanec.

V tem vzhodnonemškem mestu protesti potekajo že več kot teden dni, izbruhnili pa so po smrti 35-letnega Nemca kubanskih korenin, ki je bil v pretepu zaboden, policija pa je v povezavi z njegovo smrtjo aretirala sirskega in iraškega državljana, oba prosilca za azil. Skrajna desnica je po umoru pripravila že tri proteste proti priseljencem. 

Za varnost je tokrat skrbelo 1800 policistov, medtem ko so prvotni protesti policijo popolnoma presenetili, zaradi česar je bila deležna številnih kritik.

Vse od begunske krize leta 2015 in odločitve kanclerke Angele Merkel, ki je v državo pripeljala okoli milijon beguncev, se protipriseljenska stališča v Nemčiji širijo. Na zadnjih volitvah se je v parlament prvič uspelo prebiti skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki sedaj predstavlja eno pomembnejših opozicijskih strank, piše TheGuardian. 

A prebivalci Chemnitza zavračajo namigovanja, da je mesto ksenofobno. "Nikoli si ne bi mislil, da se bo kaj tako ekstremnega zgodilo tukaj, v našem mestu," pravi udeležencev protesta proti skrajni desnici. A skupina sirskih in iraških beguncev, ki so se udeležili istega protesta pravijo, da se z diskriminacijo srečujejo vsak dan. 

Kritike in povezave z nacizmom zavračajo tudi protestniki, ki so vzklikali protipriseljenska gesla v mestu, ki je sicer že dlje časa znano kot "leglo skrajno desnega ekstremizma". Prav iz tu izvira tudi protiislamsko gibanje Pegida. 

Werner Patzelt, politični analitik z Univerze v Dresdnu, za ta pojav krivi tudi politiko, zaradi katere je območje nekdanje Vzhodne Nemčije doletel visok dotok priseljencev s koreninami zunaj Nemčije, medtem ko je v Zahodni Nemčiji priseljevanje potekalo počasi skozi desetletja.