Milošević je namreč v uvodni izjavi obrambe pred sodiščem dejal, da bo kot pričo v Haag pozval tudi Dinija.
Kot je v pogovoru za sobotno izdajo italijanskega časnika Coriere della Sera dejal Dini, sam ne vidi nobenega razloga za to, da se ne bi pojavil pred sodiščem. "Poleg tega se bom znašel v dobri družbi s Clintonom, Chiracom, Schröderjem," je še dejal Dini.
Nekdanji vodja italijanske diplomacije je še meni, da nihče Miloševiću ne more prepovedati, koga naj pokliče na pričanje v Haag. Prepričan je tudi, da proces proti vojnim zločincem ne bo dobil političnih razsežnosti. Po Dinijevih besedah ni nevarnosti, da bi imelo sojenje proti Miloševiću politične posledice, saj so bile vse odločitve zveze Nato sprejete soglasno, letalski napadi na ZRJ pa so bili način za ustavitev genocida na Kosovu s čim manj žrtvami. Dini je še menil, da za Miloševićev poraz niso krivi letalski napadi, temveč vojaška in gospodarska osamitev s strani Rusije.
Predstavnik jugoslovanske vlade na sojenju?
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je danes v Nišu potrdil, da je Beograd haaško sodišče zaprosil, naj predstavniku jugoslovanske vlade omogoči spremljanje sojenja nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću v vlogi opazovalca.
Kot je še pojasnil Svilanović, želi biti vlada v Beogradu natančno seznanjena s potekom sojenja, "ne le kot nekdo, ki ga spremlja prek medijev, ampak kot nekdo, ki je navzoč v sodni dvorani", saj "se sodi našim državljanom". Sodišče na prošnjo še ni odgovorilo, vodja jugoslovanske diplomacije pa meni, da bo odgovor pozitiven. Vnovič je tudi zatrdil, da je sodelovanje s haaškim sodiščem obveza vlade v Beogradu, ki jo je potrebno resno jemati.
Grožnje ob začetku sojenja Miloševiću
Neznanci so direktorici beograjskega Centra za kulturno dekontaminacijo Savičevićevi zagrozili s smrtjo, ker so v Centru ob začetku sojenja Slobodanu Miloševiću pripravili javni televizijski prenos in razpravo.
Sociolog Srbobran Brankovič trdi, da se bo verjetno okrepilo sovraštvo do zahodno evropskih držav. Psiholog Žarko Trebešanin pa je Srbsko javnost razdelil v tri skupine. V prvi skupini so nekdanji Miloševićevi privrženci, ki so se ga odrekli, v drugi so tisti, ki bi najraje pozabili, da so ga nekdaj podpirali, v tretjo pa sodijo tisti, ki se za sojenje ne zanimajo in se ukvarjajo zgolj s svojimi problemi.
Televizijske postaje poročajo o povečani gledanosti, trgovci pa se pritožujejo, da imajo v dopoldanskem in zgodnjem popoldanskem času precej manj kupcev.