Do konca stoletja za 80 odstotkov manj izpustov?

Predstavniški dom ameriškega kongresa je najprej z 217 proti 205 odstranil zadnjo oviro na poti do glasovanja o široki energetski zakonodaji s poudarkom na boju proti podnebnim spremembam, nato pa še potrdil predlog z 219 glasovi proti 212. Zdaj mora glasovati še senat, ki pa bo o njem odločal šele septembra.

Za zakon je glasovala večina demokratov, proti pa je bila večina republikancev. Na koncu se je demokratom pridružilo osem republikancev, k opoziciji pa je prestopilo 44 demokratov. Predlog zakona zajema 1200 strani in zahteva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 17 odstotkov pod raven iz leta 2005 do leta 2020.

Dovolilnice in odpustki

Predlog zakona zahteva, da se do konca stoletja izpusti zmanjšajo za 80 odstotkov. Brez obveznih omejitev bi izpusti toplogrednih plinov v ZDA, ki se sedaj povečujejo za odstotek na leto, rasli še naprej. Vlada bo izdajala posebne dovolilnice za onesnaževanje in uvaja se sistem trgovanja z "odpustki". Tisti, ki bodo onesnaževali manj, bodo lahko te dovolilnice prodajali večjim industrijskim onesnaževalcem.

Dovoljenja za onesnaževanje bo lahko vlada po predlogu večinoma podarjala, prodala pa jih bo lahko le 15 odstotkov. Administracija je želela s popolno prodajo dovolilnic zbrati 600 milijard dolarjev v desetih letih, s čimer bi financirali nadaljevanje davčnih olajšav za srednji razred.

Predlog zakona med drugim od elektropodjetij zahteva, da do leta 2020 pridobijo 15 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov, kot so sonce, veter, biomasa in podobno. Podjetja bodo morala tudi dokazati, da jim je vsako leto uspelo prihraniti na porabi energije z večjo učinkovitostjo.

Različni pogledi in stališča

"Ameriški zakon o čisti energiji in varnosti" je za predsednika Baracka Obamo ena od prioritet v prvem letu mandata, pomemben pa je tudi za demokrate, razen za tiste iz držav, kjer je pomembno premogovništvo in podobne industrije. Republikanci so zakon označili za največji davek na ameriško ljudstvo v njegovi zgodovini. Kongresnik iz Indiane Mike Pence je celo trdil, da gre v bistvu za laž in da gre demokratom pod pretvezo zaščite okolja le za višanje davkov.

Demokrati takšne obtožbe zavračajo, vendar pa priznavajo, da bodo z uresničevanjem zakonodaje povezani določeni stroški. Nestrankarski Kongresni proračunski urad (CBO) je sicer izračunal, da ne bodo prehudi, le okrog 175 dolarjev na družino na leto. Obamova agencija za zaščito okolja je stroške postavila na med 80 do 110 dolarjev na leto na družino. Republikanci trdijo, da bodo stroški veliko večji, okrog 770 dolarjev in več.

Milijoni novih delovnih mest?

Sedaj bo šlo zato, kdo bo učinkovitejši pri prepričevanju Američanov. Bela hiša je v petek pritiskala na kongresnike s telefonskimi klici. Tako Obama kot predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi iz Kalifornije poudarjata predvsem, da bo zakonodaja odprla na milijone novih delovnih mest ter prispevala k zmanjšanju odvisnosti od tuje nafte.

Pot do zakona bo dolga, saj ga mora potrditi še senat, potem bo prišlo do usklajevanja obeh predlogov v obeh domovih, nato znova glasovanje v obeh domovih. Obama si želi, da bi zakon, ki prvič doslej uvaja omejitve na izpuste toplogrednih plinov, podpisal do konca letošnjega leta. Poleg zdravstvene reforme in ukrepov za gospodarsko okrevanje ter finančne reforme je to glavna prioriteta.