REPORTAŽA: Leto dni po katastrofalnih poplavah v Doboju: 'Ljudje so nasmejani, a brazgotine so ostale'

Mineva leto dni, odkar so Balkan prizadele katastrofalne poplave, ki so ljudem obudile boleč spomin na vojno, ko so se prav tako borili, da bi preživeli. "To je huje kot vojna," so pripovedovali nekateri, drugi so razmere označili za apokalipso, tretji niso mogli verjeti svojim očem, ko so opazovali, kako jim besna narava spodmika tla pod nogami. Edina pozitivna stvar, so se strinjali, je bilo dejstvo, da se je nekdanja Jugoslavija spet nekako združila. V agoniji, ki jo je povzročila ta nesreča, v odzivu številnih ljudi, ki so priskočili pomoč, in v upanju, ki jim je obljubljalo boljšo prihodnost.

'Doboj ni bil poplavljen, bil je potopljen'

Eden najhuje prizadetih krajev v Bosni in Hercegovini je bil Doboj, ki ga je naša ekipa obiskala, da bi videla, kako, če sploh, si je v tem času opomogel. Tu je bregove prestopila reka Bosna, katere gladina je merila od enega metra v zgornjem delu mesta pa vse do sedmih metrov in pol v spodnjem. "Doboj ni bil poplavljen, bil je potopljen," slikovito opiše sekretar Rdečega križa Doboj Mihajlo Arsenić. Nekdo, ki tega ni doživel ali spremljal v medijih, bi komaj verjel, da je voda samo tu vzela 11 življenj, uničila 3250 objektov in povzročila za 180 milijonov evrov škode.

V spodnjem videoposnetku si lahko pogledate, kako je pred letom dni poplavilo Doboj.

Danes je slika namreč povsem drugačna. S soncem obsijanemu mestu se je v dokaj kratkem času uspelo postaviti na noge in skromno živi naprej. Ljudje posedajo v gostinskih lokalih in sproščeno klepetajo. Ulice so normalno prevozne in čiste, parkirišča so dobila parkirne ure, mestni park pa je tako lepo zelen, da te kar vabi vanj. O hudi tragediji nemo pričajo le še črte na stavbah, iz katerih je jasno razvidno, do kam je segala voda, in gradbeni delavci, ki jih srečaš na vsakem koraku. Trenutno najbolj intenzivno prenavljajo zdravstveni dom.

'Ljudje so nasmejani, a pod površjem so brazgotine'

Ker veš, kaj moraš iskati s pogledom, tudi hitro opaziš, da so okna spodnjih nadstropij hiš in blokov skoraj vsa nova, zamenjana. Sila vode je namreč tedaj rušila vse pred seboj. "Morate vedeti, da voda, ki je poplavila, v mestu ni stala, pač pa je skozenj tekla kot reka," nam pove mimoidoča. "Navzven je videti, kot da se ni nič zgodilo. Kot vidite, so ulice čiste, a grenki spomini ostajajo. Ljudje si še niso povsem opomogli, nimajo služb, saj številna podjetja ne poslujejo. Nekateri so pred poplavami najeli kredite in imajo zdaj vse uničeno. Pri njih je čutiti živčnost in depresijo. So nasmejani, a če pogledaš pod to masko, opaziš, da so v njih ostale brazgotine. Vsakič, ko močno dežuje več dni zapored, to v nas vzbudi strah, da se bo kaj takega ponovilo," nam je pojasnila.

Ljudje namreč niso pričakovali, da bo tako hudo. "Mislila sem, da bo voda samo malo poplavila, zato sem stvari v stanovanju le umaknila višje. A voda je rušila vse pred seboj. Ljudje na ulici so se drenjali in kričali. Z bratom sva stekla po stopnicah gor, s seboj sem vzela samo bančno kartico. V zgornjem nadstropju sva nato počakala dva dni, da je voda odtekla in je po naju lahko prišel moj sin," opisuje gospa, ki nas prijazno povabi v svoje stanovanje. Tam pokaže, kako visoko je segala voda. Stene so še vedno prepojene z vlago. Voda ji je uničila celo stanovanje, da se lahko vselila nazaj, je potrebovala šest mesecev.

Župan: Neizmerno smo hvaležni za vso pomoč

Doboj, kjer so poplave tako ali drugače prizadele 10.000 prebivalcev, je od Evropske unije preko Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) prejel slabih devet milijonov evrov pomoči, okoli 7,5 milijona evrov pa je prispevala vlada Republike srbske, tako da so med ljudi lahko razdelili nekakšne dobropise za obnovo stanovanja v vrednosti 2500 evrov. "Po letu dni je stanje veliko boljše, zahvaljujoč državam EU, Švici, Norveški, pa tudi Turčiji. Brez njih bi bilo mesto še naprej uničeno, sami se nikakor ne bi mogli postaviti na noge, zato sem jim za hitro in pravočasno intervencijo neizmerno hvaležen," nam pove župan Obren Petrović, ki pa ni zadovoljen s pomočjo oblasti entitet Republike srbske in BiH, ker je preprosto ni bilo dovolj.

Slovenija je po njegovih besedah prispevala okoli 40.000 evrov, pomagala pa je tudi z gasilci. Celjski gasilci so namreč pobrateni z dobojskimi. Na Rdečem križu so med 189 donatorji zabeležili 26 slovenskih. "To nam je ogromno pomenilo, ker smo takrat potrebovali vse – hrano, sredstva za higieno, obutev, obleko … V primerjavi s tem, kar je bilo, se je stanje precej popravilo. A ljudje še vedno potrebujejo pomoč. Zemlja ni rodovitna in pridelki ne rastejo. Imamo javno kuhinjo, v kateri se prehranjuje 1300 ljudi. Polovica zaradi poplav, ki so jih prizadele," še pripomni sekretar Rdečega križa Arsenić.

Poleg pomembnega okrevanje gospodarstva – uničenih je 500 manjših in 220 večjih podjetij – največjo težavo Doboju trenutno predstavlja 27 družin, ki so zaradi plazov morale zapustiti svoje domove na obrobju mesta, in se vanje ne morejo vrniti. Nove hiše zanje so tako na prioritetnem seznamu.

V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate fotografije, ki jih je lani posnelo društvo Adra Slovenija, ko je Doboju priskočilo na pomoč.

Hitro okrevanje in intenzivno renovacijo Doboja gre nesporno pripisati temu, da gre za veliko mesto v Republiki srbski, v katerem živi okoli 70.000 ljudi. Kajti bolj, ko se umikaš iz tega mesta, hitreje izginja 'blišč' in se kaže beda. Naslednji dan smo, na primer, obiskali Maglaj, kjer je situacija že opazno slabša. Pogovarjali smo se z domačinom, ki se je pred poplavami zatekel na streho svoje hiše in tam preživel kar tri dni. Utrinke iz Maglaja pa vam predstavimo v naslednjem članku.