Dobra novica: dobili smo pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem

Generalna skupščina ZN je s 154 glasovi potrdila pogodbo za regulacijo trgovine in drugih transferjev konvencionalnega orožja, ki med drugim prepoveduje prodajo tja, kjer obstaja nevarnost kršenja človekovih pravic.

Pogodbo so pozdravili tudi v Amnesty International Slovenija. Z besedami, da gre za zgodovinski trenutek, je pogodbo pozdravil tudi Brian Wood, vodja oddelka za nadzor nad orožjem in človekove pravice pri Amnesty International.

Zadnji krog pogajanj o sprejemu pogodbe s konsenzom je propadel pretekli teden, ko so Iran, Severna Koreja in Sirija ugovarjale, ker po njihovem prepričanju pogodba diskriminira proti uvoznikom in pomaga izvoznikom. Večina članic generalne skupščine se je potem odločila, da je zavlačevanja dovolj in je predlagala generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu, naj pogodbo predloži na glasovanje v generalno skupščino, pri čemer konsenz ni bil pogoj.

Za pogodbo so glasovale evropske države, med njimi tudi Slovenija, posebej močna podpora pa je prišla iz afriških držav, kjer konvencionalno orožje povzroča največ gorja. Med vzdržanimi državami je bila Rusija, ki jo motijo nekatere nejasnosti, kot je na primer pomanjkljiva opredelitev genocida. Vendar pa so ZDA, kot največja izvoznica tovrstnega orožja na svetu, glasovale za pogodbo.

Države bodo vsako leto poročale o prodaji orožja

Pogodba pokriva trgovino s tanki, oklepniki, topovi, raketnimi sistemi, letali, helikopterji, lahkim orožjem in strelivom. Članice pogodbe bodo morale razviti kriterije za prodajo, da orožje ne bo šlo tja, kjer se bo uporabljalo za terorizem, organizirani kriminal in kršitve človekovih pravic.

Posebej omenja prepoved prodaje tja, kjer bodo ogrožene pravice žensk in otrok. Države bodo morale vsako leto poročati o prodaji orožja, kar pomeni, da bo trgovina bolj pregledna in sčasoma bo morda tudi manj žrtev. Pogodba kupcev ne zadeva, prav tako ne prodaje tako imenovanim "nedržavnim dejavnikom", torej uporniškim skupinam. Države, kot je Rusija, so zahtevale, da se tovrstna trgovina prepove, vendar pa večina držav članic ZN meni, da bodo ljudje še naprej potrebovali pomoč proti zatiralskim režimom.

Argument Sirije, Irana in Severne Koreje proti pogodbi, češ da bo zlorabljena za politični pritisk na države, so posebej pozdravile organizacije za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Oxfam. Doslej se je namreč mednarodna skupnost odzvala z embargom na orožje, ko se je genocid že zgodil, pogodba pa zdaj prepoveduje prodajo tja, kjer obstaja nevarnost, da bi do genocida lahko prišlo.

Vse podrobnosti sicer niso dodelane in države bodo še naprej sledile finančnemu motivu, vendar pa bodo v tem primeru kršile mednarodni sistem, kar jih bo spravilo v večje pravne težave, kot le kritike organizacij za človekove pravice in držav. Amnesty International, Oxfam in Control Arms so sporočili, da je pogodba dobra, čeprav ni popolna, saj lahko zmanjša oborožene spopade ter kršitve človekovih pravic, če se bodo seveda države držale njenih določil.