Dodik: Hrvati, varno se lahko vrnete

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je z obiskom v Republiki srbski poskrbel, da se je današnji dan zapisal v zgodovino. Že 15 let namreč hrvaški predsednik ni obiskal te entitete Bosne in Hercegovine. Glavni razlog obiska je želja po vzpostavitvi bolj sproščenega ozračja v tej entiteti kar se tiče hrvaških beguncev in sodelovanje pri tem, da bi se hrvaški begunci lažje vrnili na svoje domove v Republiki srbski.

Oči javnosti so bile uprte predvsem v srečanje Josipovića s premierjem Republike srbske Miloradom Dodikom. Sestanek je očitno minil v dobrem duhu, saj je Dodik po srečanju dejal, da bo morebitnim hrvaškim povratnikom zagotovil varnost. Poudaril je tudi, da se bo njegova vlada dodatno potrudila pri reševanju administrativnih problemov, povezanih z vračanjem beguncev. Dodik se je Josipoviću za obisk zahvalil in napovedal, da bo sledilo še več tovrstnih srečanj.

Tudi Josipović je bil s potekom srečanja zadovoljen. Dodikove besede je označil za besede vrnitve, sprave in sodelovanja.

V njegovem uradu so sicer izpostavili, da sestanek z Dodikom ni uradni, pač pa delovni. Niti Josipović sam ni želel neposredno povedati, če je njegov obisk tudi uradni obisk Republike srbske. Dejal je, da je na obisku v Bosni in Hercegovini ter je tako obiskal tudi to entiteto, pri tem pa izpostavil, da ga ima pri svojem početju tudi podporo hrvaške vlade.

Problematičen položaj Hrvatov v Republiki srbski

Sicer se je Josipović srečal tudi s številnimi drugimi predstavniki političnega življenja v BiH, med njimi pa je bilo največ takšnih, ki imajo hrvaški predznak. Od sogovornikov je Josipović dobil informacije, s kakšnimi težavami se soočajo povratniki, saj niti mednarodni niti lokalni projekti vrnitve niso dovolj osredotočeni na ta del BiH.

Posebej oster je bil Božo Ljubić, hrvaški politik iz BiH, ki je dejal, da že to, da je njihovo srečanje moralo potekati v eni izmed cerkva (z Dodikom se je Josipović srečal v stavbi občine v Derventi), kaže, da v Republiki srbski ni inštitucije, kjer bi Hrvati lahko govorili o svojih problemih. Ob tem je Dodika obtožil, da zavaja javnost in da se Hrvatom vrnitev onemogoča na bolj subtilen način kot v preteklosti, saj so ustvarjene številne administrativne ovire.

Josipović je sicer priznal, da je problem vračanja beguncev zelo kompleksen in ga en sestanek ne more rešiti. Pravi, da je dovolj zgovoren že podatek, da se je v Republiko srbsko vrnilo manj kot deset odstotkov Hrvatov, ki so živeli na tem območju.

Hrvaški poklon srbskim žrtvam

Po srečanju z Dodikom se je hrvaški predsednik poklonil še srbskim civilnim žrtvam med vojno v BiH. Položil je venec pri pravoslavnem spominskem obeležju v kraju Sijekovac blizu Bosanskega Broda, ki je postavljen v spomin na srbske civiliste, ki so bili tu ubiti 26. marca 1992. Ubitih je bilo devet civilistov, pozneje pa še skupno okoli 50.

Z njim so se njihovemu spominu poklonili tudi Dodik in predsednik Republike srbske Rajko Kuzmanović ter predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sulejman Tihić. Kuzmanović je ob tem obisk Josipovića označil kot izjemno pomembno dejanje za mir v regiji.