Dogovor Trumpa in Junckerja: bo sploh uresničen?

"Ne bi se smeli vesti zmagoslavno, a to je najboljši rezultat, ki smo si ga lahko zamišljali," zatrjujejo viri pri EU, ki so bili blizu pogovorom v Washingtonu. "Gremo v pozitivno smer, a nič ni vklesano v kamen. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Veliko se lahko zgodi (...) V politiki je en teden zelo dolgo obdobje," priznavajo ob tem.

O vprašanju zaupanja med EU in ZDA, ki ga je močno načelo Trumpovo vedenje, pri čemer bode v oči nedavni komentar, da je EU zaradi trgovinskega izkoriščanja ZDA "sovražnica", neuradni viri pravijo, da je med Junckerjem in Trumpom "dobra kemija" in da ameriški predsednik spoštuje šefa komisije.

Vprašanje carin na avtomobile v skupni izjavi ni izrecno omenjeno

A jamstev ni nobenih. Glede ključnega vprašanja - uvedbe novih carin na uvoz evropskih avtomobilov, ki je vreden več kot 50 milijard evrov na leto, ima EU zgolj Trumpovo besedo, da ne namerava uvesti dodatnih carin na avtomobile. "Kako bo to izpeljal v domačem političnem procesu, ne vemo," pravijo viri.

Vprašanje carin na avtomobile sicer v skupni izjavi ni izrecno omenjeno. EU se opira na stavek, da "medtem ko si bosta strani prizadevali uresničiti, za kar sta se dogovorili, ne bosta ukrepali v nasprotju z duhom dogovora, razen če katera od strani prekine pogajanja".

EU in ZDA sta se sicer odgovorili, da si bosta prizadevali za dogovor v smeri ničelnih carin, necarinskih dajatev in subvencij za industrijske izdelke z izjemo avtomobilov. Kako se bosta lotili vprašanja carin na avtomobile, za zdaj ni jasno.

Trumpa sicer jezi, da na uvoz ameriških avtomobilov v Evropo veljajo desetodstotne carine, na uvoz evropskih v ZDA pa 2,5-odstotne. V EU na te kritike odgovarjajo, da pa uveljavljajo ZDA visoke, 25-odstotne uvozne carine na lahke tovornjake, ki jih je leta 1964 uvedel predsednik Lyndon Johnson kot povračilni ukrep na nemške in francoske carine na ameriške piščance.

Ogromno odprtih vprašanj je tudi v povezavi s tistimi deli dogovora, ki so izrecno omenjeni v skupni izjavi, na primer v povezavi s sojo in utekočinjenim plinom. Trump je po srečanju tvitnil: "Predstavniki EU so mi povedali, da bodo takoj začeli kupovati sojo od naših odličnih kmetov. Kupovali bodo tudi ogromno utekočinjenega plina."

Še najbolj živahno razpravo je sprožila soja, zlasti vprašanje, kako je lahko Juncker obljubil, da bo EU kupovala več soje. Viri pojasnjujejo, da bodo seveda še naprej veljali tržni pogoji in da se EU ne bo preobrazila v "sovjetsko gospodarstvo", a da EU preprosto potrebuje več soje, ki je pomemben vir proteinov za krmo živali, ker je sama zaradi podnebnih omejitev ne more pridelovati.

Ameriška soja trenutno cenejša od brazilske in argentinske

Iz ZDA trenutno prihaja tretjina soje, ki jo uvaža EU. Cena ameriške soje je po kitajskih povračilnih ukrepih zaradi ameriških carin padla za približno 15 odstotkov, zato je sedaj cenovno ugodna v primerjavi s sojo iz Brazilije in Argentine, ki sta poleg ZDA glavni pridelovalki te stročnice. Tržni razlogi so tisti, zaradi katerih bo EU uvažala več ameriške soje, zatrjujejo v Bruslju.

Podobno vprašanje kot pri soji se odpira tudi v povezavi z obljubo glede utekočinjenega plina. "EU želi uvažati več utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA in tako diverzificirati oskrbo z energijo," piše v izjavi. Torej, EU se ni k ničemur zavezala, gre za izjavo o nameri, pojasnjujejo neuradni viri.

Manjka odprtje javnega naročanja

Dogovor Junckerja in Trumpa v veliki meri temelji na ponudbi ZDA, ki so jo na majskem srečanju v Sofiji dorekli voditelji EU. Manjka odprtje javnega naročanja. V Bruslju pojasnjujejo, da tega vprašanja, ki je za Američane izjemno občutljivo, ni bilo mogoče vključiti, saj bi v tem primeru zahtevali, da se strani pogajata tudi o kmetijstvu, česar pa EU noče.

EU je sicer ob sprejetju te ponudbe zatrjevala, da se z ZDA nikakor ne bo pogajala s pištolo, uperjeno v sence. Ponudba je bila mišljena za primer, da ZDA ne uvedejo dodatnih carin na jeklo in aluminij. Te carine so zdaj realnost. Trump ni obljubil, da jih bo odpravil. V skupni izjavi piše le, da "želijo rešiti vprašanje carin na jeklo in aluminij ter povračilnih carin".

Dogovor, nakazan v skupni izjavi Trumpa in Junckerja, naj bi uresničila posebna "izvršna delovna skupina najtesnejših svetovalcev". Z vzpostavitvijo te skupine naj ne bi izgubljali časa, v 120 dneh naj bi pripravila poročilo. Objava je načrtovana do konca novembra, torej po vmesnih volitvah v ZDA.

Tudi v ZDA še brez podrobnosti glede trgovinskega premirja med Trumpom in Junckerjem

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je na televiziji CNBC dejal, da se trenutno glede trgovinskih sporov ZDA osredotočajo na EU in v okvirju tega najbolj na vprašanja carin za jeklo in aluminij. Vse ostalo pa naj bi sledilo postopoma v naslednjih mesecih.

Tiha pogajanja naj bi se nadaljevala tudi s Kitajsko, vendar pa so trenutno vse sile usmerjene v EU, je dejal Mnuchin in dodal, da imajo ameriški in evropski uradniki načelen dogovor, ki ga nameravajo nadgraditi v pravi sporazum. Podrobnosti ni podal, razen tega, da se bodo oboji osredotočili najprej na jeklo in aluminij, da ne bo nobenih carin glede tega z nobene strani. To vprašanje naj bi rešili zelo hitro.

Zagotovil je, da bodo zelo napredovali, ker imajo oris glede kmetijstva, kemikalij, zdravstvenih naprav in utekočinjenega naravnega plina. Potrdil je, da so zagrožene višje carine na uvoz avtomobilov v ZDA, vse dokler potekajo pogovori z EU, odložene.

Nemčija in proizvajalci avtomobilov pozitivno o dogovoru

Nemška kanclerka Angela Merkel in evropski proizvajalci avtomobilov so medtem pozdravili dogovor Trumpa in Junckerja o umiritvi trgovinskih napetosti med EU in ZDA.

Nemška vlada pozdravlja "dogovor o konstruktivnem pristopu k trgovini", je tvitnila tiskovna predstavnica nemške kanclerke Ulrike Demmer in zatrdila, da lahko Evropska komisija računa na podporo Nemčije.

"Konstruktivni dialog" in "korak v pravo smer k umiritvi trgovinskih napetosti" so pozdravili tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (Acea). "Naša industrija uspeva najbolje v okolju brez trgovinskih pregrad," so poudarili.

"Zmagal je razum," je ocenil predsednik združenja evropskih podjetij BusinessEurope Pierre Gattaz, ki še meni, da je načrt za pogovore EU in ZDA s ciljem umiritve trgovinskega spora prava.

Najbolj zadržano se je doslej odzvala Francija, previdni so tudi v Evropski centralni banki

Iz Pariza pa prihajajo bolj zadržani odzivi. Francija še čaka na ameriška "dejanja dobre volje" glede carin na jeklo in aluminij, je dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire. Dialog je seveda dobrodošel, a Francija noče začeti pogajanj o velikem sporazumu.

Razlog, ki ga navaja Le Maire, je slaba izkušnja s pogajanji o prostotrgovinskem sporazumu, znanem po angleški okrajšavi TTIP. V Bruslju sicer zatrjujejo, da pri načrtu za sporazum o ničelnih carinah na industrijske izdelke z izjemo avtomobilov nikakor ne gre za "vstajenje" TTIP.

Francija vztraja tudi pri izključitvi kmetijstva iz pogovorov, medtem ko Trump tvita, da bo EU takoj začela kupovati več soje od ameriških kmetov. V Bruslju sicer zatrjujejo, da je soja edina izjema.

Previden je tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki ocenjuje, da je dogovor sicer "dobro znamenje", saj kaže, da je volja za pogovore o trgovinskih vprašanjih v multinacionalnem okviru, a opozarja, da je prezgodaj za presojo dejanske vsebine.