Kot sta v današnji izdaji zapisala časnika Toronto Star in Sunday Telegraph, sta njuna poročevalca našla dokumente, ki kažejo, da je bil marca 1998 na obisku na sedežu iraške obveščevalne službe (Mukhabarat) v Bagdadu posebni odposlanec Al Kaide.
Cilj srečanja naj bi bila vzpostavitev odnosov med iraško obveščevalno službo in Al Kaido "na podlagi skupnega sovraštva do ZDA". Srečanje se je končalo z omembo morebitnega obiska bin Ladna v Bagdadu, vendar iz dokumentov ni razvidno, če je vodja Al Kaide iraško prestolnico tudi dejansko obiskal.
Eden od najdenih dokumentov naj bi tudi govoril o načrtih, da naj bi neimenovani odposlanec Al Kaide, ki naj bi bil zaupnik bin Ladna, nameraval iz Sudana obiskati Irak, iraškim oblastem pa naj bi predal bin Ladnovo sporočilo, navaja Sunday Telegraph. Sporočilo naj bi govorilo o prihodnosti odnosov med Bagdadom in Osamo bin Ladnom, namenjeno pa naj bi bilo tudi neposrednemu srečanju z njim.
Nedeljski Sunday Times pa poroča, da so njegovi novinarji v ruševinah iraškega zunanjega ministrstva v Bagdadu našli dokumente, ki kažejo na to, da je Francija režimu Sadama Huseina redno poročala o svojih zasebnih srečanjih in diplomatskih stikih z ZDA. Eden od najdenih dokumentov z 21. septembra 2001, ki ga je iraški zunanji minister Nadži Sabri poslal v palačo Huseina, naj bi tako temeljil na briefingu francoskega veleposlanika v Bagdadu, govoril pa naj bi o pogovorih med francoskim in ameriškim predsednikom, Jacquesom Chiracom in Georgeom Bushem.
Priprta še en član iraškega režima in samooklicani župan Bagdada
Ameriške sile so danes priprle nekdanjega dolgoletnega vodjo iraškega Nacionalnega organa za nadzor, ki je bil pristojen za odnose z mednarodnimi inšpektorji za razorožitev Iraka, generala Hosama Mohameda Amina, znanega tudi pod imenom Hosam Mohamed Amin el Jasin, je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom) v Katarju. Amin je 49. na ameriškem seznamu 55 najbolj iskanih predstavnikov strmoglavljenega iraškega režima predsednika Sadama Huseina. General Amin je bil zvest privrženec Huseina in je sodeloval v njegovih oborožitvenih programih, zato ZDA pričakujejo, da bi lahko imel podrobne podatke o domnevnem programu orožja za množično uničevanje.
Ameriške enote v Iraku so aretirale še Mohameda Mohsena al Zubaidija, ki se je nekaj dni po padcu režima Sadama Huseina razglasil za župana Bagdada. Pri tem naj bi se skliceval na pooblastila, ki jih dejansko ni imel, je sporočil predstavnik ameriške vojske, poveljnik David Connolly.
Pentagon pošilja v Bagdad svoje strokovnjake
Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz je potrdil pisanje New York Timesa, da Pentagon v Irak pošilja skupino tehnokratov in različnih strokovnjakov, ki bodo pomagali ameriškim silam pri zagonu dela iraških ministrstev in bodo zveza med Američani in predstavniki prehodne iraške vlade.
Wolfowitz je tudi potrdil, da bo ameriški civilni upravitelj Iraka, upokojeni general Jay Garner, v ponedeljek v Bagdadu sklical sestanek z različnimi iraškimi skupinami, kar naj bi vsaj ustvarilo vtis, da Iračani počasi prevzemajo v svoje roke odločanje o svoji prihodnosti. Wolfowitz je že pred začetkom vojne v Iraku sooblikoval iraški svet za obnovo in razvoj, ki se je iz pisarne v Washingtonu pripravljal na prevzem nalog v povojnem Iraku. Wolfowitz je zbral kakih 150 različnih tehnokratov, ki poznajo načela delovanja demokratične vlade in imajo izkušnje z vodenjem različnih ministrstev, kot so ministrstva za nafto, zdravje, transport in industrijo. Generalu Garnerju bodo pomagali pri zagonu dela ministrstev in prevzeli njihovo vodenje do ustanovitve prehodne vlade, kar naj bi se zgodilo že do konca maja. Ta prehodna vlada bo nato vodila Irak do prvih volitev.
Iraški nacionalni kongres bo zastopal njegov predsednik, Šiit Ahmed Šalabi, Domoljubno zvezo Kurdistana Džalal Talabani, Kurdsko demokratsko stranko Masud Barzani, Iraški nacionalni sporazum Ajad Alavi, Iraško neodvisno demokratično gibanje pa Adnan Pačači, ki je bil zunanji minister v vladi, ki jo je leta 1968 z državnim udarom strmoglavila stranka Baas.
Vodja šiitov se vrača v Irak
Udeležbo je potrdil tudi Mohamed Bakir al Hakim, vodja Vrhovnega sveta islamske revolucije v Iraku (SCIRI), največje šiitske organizacije v izgnanstvu, ki se naj bi po 23-letnem izgnanstvu v Iranu ta teden vrnil v Irak. Akram al Hakim, eden od ustanovnih članov SCIRI, katerega sedež je sicer v Teheranu, pa je za današnjo izdajo španskega časnika El Pais zatrdil, da si šiiti v Iraku ne želijo oblikovanja teokracije po vzoru Irana. Al Hakim se je sicer v Madridu udeležil srečanja iraških opozicijskih strank.
"V Iraku islamistične vlade ne bo," je zatrdil Akram al Hakim. Med iraškimi in iranskimi šiiti obstajajo pomembne razlike in tako iraško ljudstvo kot iraška opozicija ne bosta dovolila, da bi na čelo države stopil verski voditelj, ki bi po vzoru Irana imel v svojih rokah vso oblast, je prepričan al Hakim. Opozicijske skupine se po navedbah organizatorjev srečanja sicer strinjajo, da bi moral biti Irak v prihodnje urejen kot zvezna država. Poudarek dajejo ohranitvi ozemeljske celovitosti države in zaščiti manjšin, menijo pa tudi, da je prisotnost tujih čet v Iraku zaenkrat še potrebna. Srečanje je sicer v petek v Madridu odprl španski premier Jose Maria Aznar.
Gre tokrat res za kemično orožje?
Pentagon je v soboto sporočil, da je ameriška vojska na severu Iraka našla "sumljive sode", ki bi morda lahko vsebovali kemično orožje. Tiskovna predstavnica Pentagona Megan Fox je dejala, da bodo sedaj izvedli analize najdenih kemičnih snovi. Ameriške sile so vzhodno od mesta Bajdži v petek našle 14 sodov, v bližini pa še več deset raket in 150 plinskih mask. Ameriške sile so od začetka vojne v Iraku 20. marca že večkrat izrazile sum, da so v Iraku našli kemično ali biološko orožje, vendar so bili doslej vsi sumi ovrženi.
Pri nadzorni točki v severnoiraškem mestu Tikrit pa je v nesreči dveh oklepnih vozil v soboto umrl ameriški vojak, eden pa je bil ranjen. Vojaka sta prišla pomagat ameriškim kolegom, ki so bili pod sovražnim ognjem, pri čemer pa sta se njuni vozili prevrnili. Podrobnejših informacij zaenkrat ni, nesrečo pa še preiskujejo.