Domoljubje izkazoval s pisano besedo, pa tudi s sabljo

Na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, je v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor potekala državna proslava. Letos namreč mineva natanko 100 let od generalove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan.

'Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova'

November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. "Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova - odločne, samozavestne, pogumne,... nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo," je na državni proslavi povedal Židan.

V govoru je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. "Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim ... Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali," je povedal.

Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. "Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje," je ta zapisal.

Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). "Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena," je dejal.

Kot so po slovesnosti sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Marjan Šarec ob prazniku spomnil na Maistrove velike zasluge in dejanja, na katera smo danes vsi skupaj lahko ponosni. Opozoril je, da je prva svetovna vojna globoko zarezala v narodovo tkivo in povzročila mnoge krivice in mnogo trpljenja.

Vendar je konec prve svetovne vojne po njegovih besedah pomenil tudi "priložnost za našega junaka, prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra". Zbral je pogum, zbral je odločnost in odtrgal severovzhodni del Slovenije Avstriji ter ga priključil slovenskemu narodnemu ozemlju, je navedel premier.

"Rudolf Maister je junak, ki ne deli," je izpostavil Šarec. Brez njegovega poguma in odločnosti ne bi imeli Štajerske in Slovenije v takem obsegu, če bi svojo državo sploh imeli. Zato je po mnenju predsednika vlade prav, da se v dneh, ko se spominjamo Maistra, s ponosom ozremo nazaj. "Imamo tradicijo, imamo vrednote in naj nam bo Rudolf Maister zgled tudi za naprej. Pogum, odločnost, neomajnost. Sloveniji se ni bati za prihodnost," je še navedel premier.

Je domoljubje kolektiven ali intimen občutek?

Maistrovo pesniško žilico in domoljubje so izpostavljali tudi v ostalem delu prireditve. Recitirali so Maistrove misli, predstavili Maistrovo uglasbeno poezijo ter predvajali pričevanja otrok o tem, kdo je bil Maister.

Umetniški program proslave z naslovom Impresije domoljubja je vsebinsko zasnoval režiser Bojan Labović, ki pravi, da glavni motiv izhaja iz vprašanja, ali je domoljubje kolektiven ali intimen občutek. "Si mislimo, da smo domoljubi takrat, ko ga doživljamo na zunanji ravni, ali takrat, ko ga čustveno ponotranjimo in ga doživljamo po svoje, intimno? To vprašanje se navezuje tudi na osebnost Rudolfa Maistra, ki je bil tako vojak kot tudi pesnik. Torej nekdo, ki je moral domoljubje pokazati z zunanjimi sredstvi in ga obenem čutiti od znotraj," je pojasnil.

Avtorska ekipa, ki jo sestavljajo še glasbenik in skladatelj Vasko Atanasovski, scenografka Petra Veber, oblikovalec svetlobe in videa David Orešič, koreografka Valentina Turcu in kostumografka Belinda Radulović, si zastavlja vprašanje, če smo takšnega domoljubja sposobni tudi danes.

Na prireditvi, ki se jo je udeležil tudi vrh državne politike - med drugim premier Marjan Šarec, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za kulturo Dejan Prešiček. Predsednik republike Borut Pahor pa je pred prihodom na proslavo še položil venec k spomeniku Rudolfa Maistra na bližjem trgu v Mariboru. Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij, nosilci bojnih zastav ter Orkester Slovenske vojske.

Maribor obeležuje 23. november kot dan, ko je general Rudolf Maister leta 1918 osvobodil mesto izpod nemške oblasti in ga zagotovil Sloveniji. S prireditvijo v SNG so v mestu tako sklenili Maistrovo leto 2018, ki so ga od marca izvajali s ciljem predstavitve pomena Maistra za ta del države.

V osmih mesecih se je zvrstilo več deset dogodkov na različnih lokacijah v mestu in okolici, poleg tega pa so izvedli še literarni natečaj in predavanja na temo Maistra po šolah po vsej Sloveniji.

100 let od generalove akcije za severno slovensko mejo

Maister je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko 1. novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

"Svoje domoljubje je izkazoval na različne načine. V začetku s pisano besedo, v odločilnih trenutkih pa z vojaško sabljo," je o Maistru povedal predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Aleš Arih, ki se s preučevanjem tega zgodovinskega lika ukvarja od leta 1976.

"Nemški Maribor je bil zanj več kot nočna mora. Zavedal se je, da ga mora Nemcem iztrgati iz rok in ga vključiti v novo državo SHS, ki je bila takrat edina realna možnost za rešitev iz nemških klešč. Že kot podpornik Majniške deklaracije leta 1917 je podpiral idejo o nastanku skupne države SHS, v kateri bodo imeli Slovenci enakopraven položaj z ostalimi narodi," je še povedal.

Maribor je Maister razglasil za mesto, ki pripada le nekaj dni prej, 29. oktobra 1918, razglašeni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta se je že 1. decembra združila s Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Na vprašanje, kaj je Maistra spodbudilo v za tisti čas zelo pogumna dejanja, zgodovinar Rok Stergar z ljubljanske filozofske fakultete odgovarja, da je očitno verjel, da je potrebna vojaška akcija in da ni dobro čakati na rezultate mirovne konference po koncu prve svetovne vojne.

Maister je obvladal Maribor oziroma del Spodnje Štajerske z izjemno majhnimi silami, ker je v resnici ujel idealni trenutek, ko se nasprotna stran še ni uspela čisto organizirati, šlo je za vprašanje nekaj dni, in jih je uspel presenetiti z odločilno akcijo, še pojasnjuje Stergar in dodaja, da je Maister vse postavil pred izvršeno dejstvo, ki je bilo kasneje tudi priznano.

Spomin na Rudolfa Maistra (1874-1934) se v Sloveniji obeležuje 23. novembra, ki je od leta 2005 državni praznik, a ne dela prost dan. Rodil se je v Kamniku, pokopan pa je v družinskem grobu na mariborskem pokopališču Pobrežje. Na začetku leta so v Mariboru na zasebno pobudo obudili idejo, da bi mu postavili veličastnejšo grobnico, a so njegovi potomci potem, ko je ideja naletela na burne polemike glede primerne lokacije, umaknili soglasje.