Poslanci francoske narodne skupščine so izglasovali sporen zakon, ki za nekatere duševno prizadete storilce kaznivih dejanj po koncu prestajanja zaporne kazni predvideva možnost dosmrtnega prisilnega bivanja v posebni ustanovi. O tem, koga bo doletela takšna usoda, bo presojala posebna komisija.
Komisijo naj bi po pisanju spletne izdaje francoskega dnevnika Le Monde sestavljali prefekt, sodnik, psiholog, psihiater, odvetnik in žrtev kaznivega dejanja. Oceno naj bi komisija podala leto pred iztekom zaporne kazni. Končna odločitev, ki bo sprejeta za eno leto in jo bo moč podaljševati brez omejitev do storilčeve smrti, pa bo v rokah posebne komisije sestavljene iz treh sodnikov prizivnega sodišča.
Zakon sprožil številna vprašanja
Zakon, ki je sprožil številna pravna, moralna in ustavna vprašanja ter si pridobil številne nasprotnike, je brez presedana v francoski kazenski zakonodaji. Takšno zakonsko rešitev so oblikovali po tem, ko je avgusta lani 61-letni pedofil Francis Evrard kmalu po izteku zaporne kazni ugrabil in zlorabil petletnega dečka. Sprva je bilo predvideno, da bi takšna rešitev obveljala zgolj za zločine nad osebami, mlajšimi od 15 let. Poslanci pa so nato določila zakona zaostrili in njegov doseg razširili. Zakon sedaj velja za vse storilce hudih kaznivih dejanj, ki so obsojeni na najmanj 15 let zapora.
Socialisti ostro nasprotujejo
Zakonu so ostro nasprotovali opozicijski socialisti, ki ga označujejo kot primer razmišljanja, ki je v nacistični Nemčiji pripeljalo do najhujših ekscesov. Oseba naj bi bila tako zaprta ne zaradi zločina, za katerega je bila obtožena ali obsojena, ampak zaradi navideznega zločina, ki bi ga šele lahko zagrešila. Poudarjali so tudi, da kazensko pravo ne predvideva dvojne kazni za isti zločin in da zakon ni v skladu s pravnim naukom Evropskega sodišča za človekove pravice.
Francoska ministrica za pravosodje Rashida Dati po drugi strani trdi, da v tem primeru ne gre za sodno kazen, ampak za "varnostni ukrep", ki se po kazenskem pravu lahko doda k že izrečeni kazni. V zakonu pa obstaja pravna zanka, takšen ukrep je namreč možen zgolj, če je predviden že v izrečeni kazni. To dejansko pomeni, da bo zakonsko rešitev moč uporabiti šele čez najmanj petnajst let, ko se bodo iztekle prve kazni po novem zakonu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.