Med njimi je tudi Oscar Ramirez Durand, ki je vodenje organizacije prevzel po aretaciji Abimaela Guzmana.
Abimael Guzman, ustanovitelj perujskega maoističnega gibanja Sendero luminoso (Sijoča pot), bo do smrti ostal za zapahi, je odločilo sodišče v močno zastraženi vojaški bazi v Peruju. Njegov odvetnik napoveduje pritožbo.
Univerzitetnemu profesorju Guzmanu je hitro vojaško sodišče sicer sodilo že takoj po njegovi aretaciji leta 1992, a so sodbo po padcu režima samodržca Alberta Fujimorija razglasili za neveljavno.
Prvo ponovno sojenje se je sprevrglo v kaos
Guzmanu so sodili že leta 2004, a se je sojenje sprevrglo v pravi kaos, ko je obtoženec začel vpiti komunistične slogane. Da bi se temu izognili, so tokrat v sodni dvorani prepovedali televizijske kamere.
70 tisoč žrtev
Guzmanova organizacija si je prizadevala za strmoglavljenje vlade v Limi in uvedbo komunizma, svoj cilj pa so poskušali doseči z zastraševanjem in terorističnimi akcijami. V dvanajstletni državljanski vojni je umrlo 70 tisoč ljudi, za žrtve pa naj bi bili v enaki meri odgovorni vlada in uporniki.
Pred sodiščem so se zbrali preživeli iz andske vasi Lucanamarca, kjer so uporniki pod vodstvom Guzmana v povračilni akciji pobili kar 69 ljudi. Zahtevali so najvišjo možno kazen. "Pobijali so jih z mačetami, kamni, sekirami. Tiste, ki niso takoj umrli v mukah, pa so porinili v sod z vročo vodo," je grozote opisoval 35-letni Ignacio Tacas.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.