Iraške in ameriške sile so se odločile, da bodo izpustile eno od dveh pomembnih zapornic, ki sta trenutno v ameriškem ujetništvu. A kot so sporočile ameriške oblasti to še ne bo kmalu. Kot je sporočil predstavnik iraškega pravosodnega ministrstva Nuri Abdelrahim Ibrahim, sta v Iraku trenutno zaprti le dve ženski in odločitev o izpustitvi ene od njiju ni povezana z grožnjo skrajne skupine Tavid va al džihad. Skrajna skupina, ki jo domnevno vodi zloglasni jordanski skrajnež Abu Musab al Zarkavi je zagrozil z obglavljenjem treh minuli četrtek ugrabljenih talcev, če oblasti iz zaporov ne bodo izpustile iraških zapornic.
Skupina je sporočila, da je ubila tudi drugega ameriškega talca, Jacka Hensleya, potem ko je v ponedeljek objavila video posnetek z obglavljenjem prvega ameriškega talca Eugena Armstronga. Britanskega talca Kennetha Bingleya naj bi skrajneži še zadrževali, grozijo pa tudi z njegovo smrtjo. Bigley je v videoposnetku, ki so ga objavili na neki islamistični internetni strani, britanskega ministra Blaira zaprosil za pomoč."Gospod Blair, potrebujem vašo pomoč. Vi ste edini na tem božjem svetu, ki mi lahko pomaga," je dejal Bigley.Iraška vlada meni, da zapornica Rihab Taha ne predstavlja več nevarnosti za državo, zato bi jo lahko v zameno za plačilo varščine pogojno izpustili. Stališče iraške vlade sicer ostaja pri tem, da se ne pogaja s teroristi, in da o izpustitvi druge zapornice, Hude Saleh Mehdi Amače, ne razmišlja. Amačeva z nadimkom dr. Antraks in Rihab Taha z nadimkom dr. Mikrob sta povezani s programom razvoja biološkega orožja v režimu nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Zaprti sta v zaporu Abu Graib.
ZDA ostajajo neomajne
Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je ob robu 59. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku izjavil, da se ZDA kljub nedavnemu okrutnemu obglavljenju dveh ameriških talcev v Iraku s teroristi ne bodo pogajale. "Naša politika ostaja nespremenjena," je zatrdil Powell, družinam ubitih talcev pa obenem izrekel iskreno sožalje.
Krvav dan v Bagdadu
V eksploziji avtomobila bombe v trgovski četrti Haifa na zahodu Bagdada, ki jo je sprožil samomorilski napadalec, je umrlo najmanj enajst ljudi, več kot 40 pa je ranjenih. V eksploziji je bilo uničenih najmanj 13 vozil. Prizorišče napada so iraški policisti in ameriške sile že zaprli.
V spopadih v bagdadski četrti Sadr City je po navedbah urada gibanja skrajnega šiitskega voditelja Mokdate al Sadra umrlo najmanj 25 Iračanov, več deset pa je bilo ranjenih. Novi spopadi so v Sadr Cityju izbruhnili v noči na sredo, potem ko so v Bagdadu prijeli tri sodelavce al Sadra, še danes pa je bilo v tej revni šiitski četrti slišati posamično streljanje. Po navedbah očividcev so ameriški tanki in bojna letala v Sadr Cityju napadli domnevne položaje al Sadrovih milic.
V napadih v pokrajini Al Anbar zahodno od Bagdada sta bila medtem ubita dva marinca. Po podatkih Pentagona je od marca lani v Iraku umrlo 1035 ameriških vojakov.
V bližini Tikrita, okoli sto kilometrov severno od Bagdada, je bil v eksploziji bombe, ki so jo iraški uporniki podstavili ob robu ceste, ubit en ameriški vojak. Kot so sporočili ameriški vojaški viri, v napadu ni bil nihče ranjen.
Nato dosegel soglasje o vzpostavitvi centra za usposabljanje v Iraku
Zveza Nato je po večdnevnih usklajevanjih vendarle dosegla soglasje o širitvi svoje misije v Iraku, v okviru katere bo vzpostavila center za usposabljanje iraških varnostnih sil, ki ga bo tudi opremila in vanj namestila okoli 300 inštruktorjev.
"Iraku in njegovi vladi želimo pomagati, da bosta sama lahko poskrbela za varnost v državi," je povedal tiskovni predstavnik zavezništva James Appathurai. Kdaj natančno bo center, ki se bo predvidoma imenoval "center za usposabljanje, izobraževanje in doktrino ob podpori Nata", začel delovati, Appathurai ni napovedal, temveč je dejal, da se bodo o vseh podrobnostih v začetku oktobra dogovorili vojaški predstavniki držav članic.