Skoraj tri mesece po odstavitvi se je Zelaya vrnil v domovino, ki jo je moral ob strmoglavljenju zapustiti. Zatekel v brazilsko veleposlaništvo v prestolnici Tegucigalpa, kjer se je zbralo tudi več tisoč njegovih podpornikov, ki jih je tudi nagovoril. Povedal jim je, da se je v državo vrnil čez gore in reke in da se je moral pri tem izogniti vojaškim in policijskim nadzornim točkam. Javno je izrazil tudi željo po dialogu.
Brazilsko veleposlaništvo so nato obkolili honduraški vojaki in pregnali Zelayeve privržence, oblasti pa so podaljšale policijsko uro, ki naj bi prvotno trajala le do 6. ure danes po lokalnem času. Vojaki so proti okoli 4.000 privržencem strmoglavljenega predsednika uporabili solzivec.
Oblasti želijo soditi Zelayu
Odzval se je začasni voditelj države Roberto Micheletti, ki je od Brazilije zahteval, da izroči Zelayo, ki mu želijo soditi. Hkrati je Brazilijo opozoril, da bo odgovorna za nasilje, če bo do tega prišlo. Brazilski zunanji minister Celso Amorim pa je opozoril, da bi bila kakršna koli grožnja Zelayi oziroma brazilskemu veleposlaništvu huda kršitev mednarodnega prava.
Zelaya je oblasti v Hondurasu s svojo vrnitvijo močno presenetil. Tudi Micheletti je vrnitev sprva zanikal. Na balkonu brazilskega veleposlaništva se je pojavil s svojim značilnim belim klobukom. Pomahal je zbrani množici, oblasti pa so kmalu za tem razglasile policijsko uro in zaprle vsa letališča. Policija in vojska sta v pripravljenosti.
ZDA si želijo rešitev z dialogom
V času, ko se napetost v državi stopnjuje, pa se je oglasila tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je opozorila, da vrnitev odstavljenega predsednika ne sme voditi v nasilje. "Nujno se mora začeti dialog ... Vzpostaviti je treba komunikacijski kanal med Zelayem in de facto režimom v Hondurasu," je povedala Clintonova.
Zelaya je od 28. junija, ko je bil odstavljen in izgnan, živel v Nikaragvi. Kriza v državi je nastala, ko je Zelaya želel izpeljati posvetovalni referendum o morebitni spremembi ustave, ki bi mu dovoljevala, da bi se lahko na volitvah, ki bi morale biti novembra, potegoval še za en predsedniški mandat. V državo se je z letalom poskušal vrniti že 5. julija, a so mu to oblasti onemogočile, zato njegovo letalo ni pristalo v Hondurasu. 25. in 26. julija je dvakrat simbolično iz Nikaragve vstopil na honduraška tla, pri čemer je zahteval, da mu oblasti dovolijo vrnitev.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.