Pobuda srbskih radikalcev (SRS) Vojislava Šešlja za razrešitev zunanjega ministra državne skupnosti Srbija in Črna gora Vuka Draškovića s položaja po pričakovanjih ni dobila zadostne podpore v parlamentu državne skupnosti. Za razrešitev Draškovića je namreč glasovalo le 37 od 126 poslancev, kolikor jih šteje prvi skupščinski sklic.
Radikalci so zahtevali Draškovićevo razrešitev zaradi njegove nedavne izjave med nedavnim srečanjem z britanskim diplomatom Denisom MacShanom, da bi morala mednarodna skupnost z enako odločnostjo odpraviti posledice marčevskega etničnega čiščenja Srbov na Kosovu, kot je to storila ob odpravi posledic etničnega čiščenja Albancev s strani režima Slobodana Miloševića.
Radikalci in socialisti zatrjujejo, da je Drašković s to izjavo naredil neizmerno škodo Srbiji in da je z njo vnaprej ter brez sojenja obsodil tiste, ki jim sodi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Šef diplomacije je s svojo izjavo izrekel sodbo Srbiji za zločin, kar ni uspelo niti haaškemu sodišču, saj je državo obtožil odgovornosti za etnično čiščenje in tako praktično upravičil napad zveze NATO na Srbijo in Črno goro spomladi leta 1999, menijo pobudniki.
Parlament SČG bi moral o pobudi radikalcev razpravljati že 11. maja, vendar je bila razprava zaradi nesklepčnosti preložena. Drašković je v sredo sporočil, da se ne bo udeležil današnjega skupščinskega zasedanja, pobudo SRS pa je ocenil kot "največje priznanje" njegovi politiki, za katero naj bi mu bila še najmanj potrebna podpora radikalcev haaškega obtoženca Vojislava Šešlja.
15 kandidatov za srbskega predsednika
Do zadnjega roka za vložitev kandidatur oziroma opolnoči v nedeljo je komisija dobila skupno 18 kandidatur, od katerih jih je 12 že poprej potrdila. Ostalim potencialnim kandidatom je naložila, da odpravijo pomanjkljivosti v vlogah, vse pa so se nanašale na dopolnitev števila na sodišču overjenih podpisov privržencev, ki jih mora biti po veljavnih predpisih najmanj 10.000.
Omenjeno pomanjkljivost so odpravili princesa Jelisaveta Karađorđević in še dva kandidata, ki jima analitiki prav tako ne pripisujejo možnosti omembe vrednega uspeha na volitvah. Glavni tekmeci za predsedniški položaj so kandidat srbskih radikalcev (SRS) Tomislav Nikolić, vodja prav tako opozicijske Demokratske stranke (DS) Boris Tadić in kandidat vladajoče koalicije Dragan Maršičanin. Predsedniške volitve bodo 13. junija.
