Dresden, ki leži na vzhodu Nemčije, je glavno mesto zvezne države Saške. V državi velja za branik skrajne desnice, tam pa se je začelo tudi protiislamsko gibanje Pegida (polno ime gibanja je Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda).
Svetniki v mestu, ki se poteguje za evropsko prestolnico kulture za leto 2025, so sprejeli resolucijo, v kateri so razglasili tudi 'Nazinotstand' oziroma neke vrste krizno stanje zaradi dejavnosti neonacistov. "Nazinotstand pomeni, da imamo resen problem. Odprta, demokratična družba je ogrožena," je za BBC dejal Max Aschenbach, predlagatelj resolucije. Aschenbach, sam član politične stranke Die Partei, ki je usmerjena levo od sredine, je dejal, da je treba ukrepati, saj politiki niso dovolj jasni pri obsodbah skrajne desnice. "Predlog resolucije je poskus, da to spremenimo. Prav tako sem želel vedeti, kdo so ljudje, s katerimi sedim v mestnem svetu," je še dejal.
V resoluciji je med drugim zapisano, da se nasilna dejanja skrajno desnih ekstremistov pojavljajo vse pogosteje, pozivajo pa tudi k pomoči žrtvam nasilja, zaščiti manjšin in okrepitvi demokracije. Aschenbach je sprejetje resolucije označil za predanost mestnega sveta za bolj "svobodno, liberalno in demokratično družbo, ki nasprotuje nacistom".
Sprejeli so jo z 39 glasovi, medtem ko je 29 svetnikov glasovalo proti, med drugim vladajoča stranka CDU. V tej stranki so resolucijo opisali kot "čisti politični simbolizem" in dejali, da je uporaba takšnih ostrih besed "lingvistična napaka". Tudi drugi, ki so resolucijo podprli, so kritizirali ubeseditev in uporabo besede 'Nazinotstand', češ, da jim to ne bo pomagalo pri prijavi za evropsko prestolnico kulture.
Kai Arzheimer, nemški profesor politologije, ki se ukvarja predvsem z desničarskim ekstremizmom, je dejal, da gre predvsem za simbolično gesto, čeprav bi obstoj resolucije lahko pomenil tudi, da bodo programi, ki se borijo proti ekstremizmom, v prihodnosti dobili več denarja mesta. "Mislim, da je to prvo mesto, ki je razglasilo krizno stanje zaradi nacizma," je dejal, čeprav dodaja, da so tovrstne resolucije brez te ubeseditve pogoste.
Dresden in povezava s skrajno desnico
Kot že omenjeno, je Dresden poznan kot branik skrajne desnice. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se neonacistične skupine začele zbirati v mestu, da bi obeležile t. i. 'bombni holokavst', ko so britanske in ameriške sile leta 1945 bombardirale mesto. V deželi Saški ima skrajno desna stranka AfD največ podpore, tudi nasploh pa je v obdobju med letoma 2014 in 2019 podpora tej stranki narasla z 17,8 % na 27,5 %.
