Na iraškem zunanjem ministrstvu sta se dopoldne sešla z iraško delegacijo, ki jo vodi svetovalec iraškega predsednika Sadama Huseina Amer Al Sadi. Vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Blix ter Baradej, direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), sta se z Al Sadijem sestala že v soboto in tudi z vodjo iraških predstavnikov, pristojnih za sodelovanje z inšpektorji, generalom Hosamom Mohamedom Aminom. "Pogovori so bili zelo podrobni," je po dveinpolurnih pogovorih dejal neimenovani vir pri inšpektorjih.
Iraški režim je začel tesneje sodelovati z inšpektorji
Hans Blix je danes v Bagdadu sporočil, da je njegov obisk prispeval k temu, da je Irak začel resneje obravnavati nerešena vprašanja. Med drugim je po Blixovih besedah Bagdad predložil dokumente o bakteriji vraničnega prisada in o raketah al fatah in al sumud, prav tako pa je napovedal oblikovanje iraške komisije za iskanje vseh dokumentov, ki zadevajo prepovedano orožje. Režim v Bagdadu je tudi obljubil, da bo do petka posredoval odgovor v zvezi s preleti vohunskih letal U2 preko iraškega ozemlja, kot to od njega zahtevajo ZN.
Vatikan pošilja v Irak mirovno misijo
Francoski kardinal Roger Etchegaray bo v ponedeljek odšel na mirovno misijo v Bagdad, je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Joaquin Navarro Valls. "Cilj te misije je pokazati vsem zavzetost papeža Janeza Pavla II. za mir in pomagati iraškim oblastem izpolniti svoje dolžnosti ter na podlagi mednarodnega prava učinkovito sodelovati z mednarodno skupnostjo," je še dejal Valls. 80-letni kardinal je sicer v času kriz že večkrat vodil mirovne misije papeža.
Papež Janez Pavel II. pa je ponovno pozval k mirni rešitvi iraške krize, "Povečali smo svoja prizadevanja za mirno rešitev. Ne smemo se vdati, kajti vojni se je moč izogniti," je ob tem dejal 82-letni papež. Papež bo sicer 14. februarja v Vatikanu sprejel podpredsednika iraške vlade Tareka Aziza, 18. februarja pa še generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana.
Sadamu 48-urni ultimat?
Kot piše britanski nedeljski časnik Sunday Telegraph, želita ZDA in Velika Britanija v novi resoluciji varnostnega sveta iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postaviti ultimat: ali se v roku 48 ur umakne iz Bagdada ali pa sledi vojna. Resolucijo bi lahko po navedbah časnika predstavili po 14. februarju, ko bo Blix predstavil poročilo o delu inšpektorjev. Tiskovni predstavnik britanske vlade je v zvezi s tem dejal, da je za napovedi, kako naj bi izgledala nova resolucija, še prezgodaj.
Medtem pa je namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov pozval Irak, naj razjasni vprašanja o programih oborožitve in izboljša sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Po njegovem mnenju bi moral Irak izpolniti obveznosti, ki jih je sprejel po obisku Hansa Blixa 20. januarja: takratni dogovor je obsegal deset točk, med drugim predvideva dostop inšpektorjev do vseh objektov, tudi zasebnih hiš, Irak pa je tudi pristal, da bo vzpodbujal zasebne pogovore njihovih znanstvenikov z inšpektorji.
Inšpekcije se nadaljujejo
Inšpektorji ZN za razorožitev Iraka medtem nadaljujejo z delom. Preiskali so osem objektov, med drugim so pregledali tri podjetja za izdelavo raket južno od Bagdada, mlekarno in kmetijski raziskovalni center v Bagdadu ter skladišče streliva 40 kilometrov severno od iraške prestolnice.
Pentagon je vpoklical tudi civilna letala
Pentagon je v soboto zvečer sporočil, da so najeli 78 civilnih letal za prevoz vojakov in opreme na območje Perzijskega zaliva. Gre za 47 potniških in 31 tovornih letal, ki so v lasti 22 ameriških letalskih družb. ZDA so nedavno napovedale, da bodo na območje Perzijskega zaliva namestile 101. padalsko divizijo, do sredine tega meseca pa naj bi bilo na tem območju že 150.000 ameriških vojakov, opremljenih z bojnimi letali, tanki in ladjami.
Ameriška in britanska bojna letala, ki nadzorujejo območje prepovedi preletov na jugu Iraka, pa so v soboto bombardirala iraške radarske naprave na tem območju, so sporočili iz ameriškega poveljniškega središča na Floridi. Do bombardiranja je prišlo, ker so radarji predstavljali nevarnost za zavezniška letala.
Protivojne demonstracije v Džakarti
V indonezijski prestolnici Džakarti pa je okoli 10.000 ljudi demonstriralo proti vojni v Iraku. Demonstranti, med katerimi je bilo precej žensk in otrok, so se sprehodili skozi središče mesta do poslopja ameriškega veleposlaništva. To so bile doslej največje protivojne demonstracije v Indoneziji.
