Peticija je posledica graje, ki jo je Ustavno sodišče izreklo avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini v razsodbi št. 15 iz leta 1996, da namreč po več kot 30 letih, odkar je stopil v veljavo stopil deželni statut, še vedno ni storila, kar je dolžna storiti za varstvo slovenske jezikovne manjšine.
Od petih peticij, ki jih je vložilo društvo Edinost, je prva obravnavala napisne table na osrednjih in periferičnih sedežih deželnih uradov in ustanov, druga je obravnavala volilna potrdila, glasovnice, volilne razglase in kandidatne liste v manjšinskih jezikih. Tretja peticija je poleg predhodnih argumentov obravnavala žige, papir z glavo in ostalo pisarniško gradivo v manjšinskih jezikih ter izobešanje manjšinskih zastav na sedežih deželnih uradov in ustanov, medtem ko je četrta peticija obravnavala toponomastiko, piše društvo Edinost.
