Minulo sproščanje ukrepov ponovno dovoljuje zbiranje do 10 ljudi. A prepovedano ostaja protestiranje, četudi bi na shodu sodelovalo manj kot 10 oseb, nam zatrjuje namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak. "Skupina do 10 ljudi se skupaj zbere v določenem območju, vendar ne pa z namenom samega shoda. Ne glede na to, ali gre za shod kot oblika protesta ali za kakšne druge shode," pove in doda, da tudi slavja in poroke niso dovoljena.
Iz tega je jasno razvidno, da odlok ni namenjen varovanju zdravja in preprečevanju širjenja virusa, ampak omejevanju svobode izražanja, pa so prepričani v Pravni mreži za varstvo demokracije. "Če namreč ni strokovnih, epidemioloških zadržkov za zbiranje do 10 ljudi, je popolnoma vseeno, ali ti v rokah nosijo transparente, ali ne. Protesti so velikokrat edina možnost, kjer lahko državljani izven volitev na kolektivni način izrazimo mnenje," je dejala direktorica AIS Nataša Posel.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v tujini
Zatiranje pravice do protesta pa ni zgolj problem Slovenije, z njim se srečujejo tudi v drugih evropskih državah. Tudi direktorica Draginja Nadaždin z Amnesty International na Poljskem se srečuje z nastalim problemom: "Če ljudem dovolimo, da gredo v nakupovalno središče in so tam v velikih skupinah, zakaj ne moremo dovoliti, da so ljudje na prostem in izražajo svoje mnenje na miren način."
Da so na Polsjkem uporabili pandemijo kot izgovor za zatiranje protestov, je mnenja tudi Marta Lempart, vodja gibanja za organizacijo protestov proti prepovedi splava na Poljskem: "Poljska vlada je pandemijo uporabila kot izgovor za zatiranje protesta, vzpostavila je zakone, ki niso v skladu s poljsko ustavo, niti niso na ravni parlamentarnega zakona. Bile so le nekatere napovedi ministrstva, ki v bistvu prepoveduje pravico do protesta, pravico do izražanja mnenja."
V Franciji so take okoliščine med ljudmi sprožile strah. "Pritisk je bil tako močan, da se veliko ljudi ni pojavilo na demonstracijah," pove francoski predstavnik organizacije VoxPublic Jean-Marie Fardeau.
Do različnih vrst ustrahovanja pa prihaja tudi pri nas. "V zadnjih mesecih so protestniki doživeli popisovanja, ustavljanje na poti oziroma na morebitni poti na protest v polni zaščitni opremi policije, kaznovanje v obliki glob, zapiranje javnega prostora, ki je načeloma na voljo za proteste, navsezadnje tudi z demoniziranjem, da so krivi za širjenje okužb, ali recimo z obiski policistov na domu," našteje Poselova.
Ne spodbujajo nasilnih izgredov, želijo si zgolj vrnitev pravice do svobodnega izražanja in mirnega zbiranja, ki sta ustavni pravici in pravici zagotovljeni z mednarodnim pravom.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.