Družine 23 od skupno 118 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je 12. avgusta lani iz še nepojasnjenih vzrokov potonila na dno Barentsovega morja, zahtevajo posebno preiskavo, saj ocenjujejo, da bi njihove bližnje, ki so se v trenutku nesreče nahajali v 9. predelu podmornice, lahko še rešili. Vojno tožilstvo zahteve svojcev umrlih mornarjev po preiskavi za zdaj zavrača.
Ruski potapljači, ki so se oktobra lani potopili na Kursk, da bi trupla mornarjev spravili na površje, naj bi v žepu mornarja Dimitrija Kolesnikova odkrili pismo, v katerem je pisalo, da je 23 mornarjev nesrečo preživelo. Družine mornarjev so na ruskega predsednika Vladimirja Putina zato naslovile pismo, v katerem od njega zahtevajo, naj prevzame nadzor nad preiskavo o vzrokih smrti mornarjev iz 9. predela podmornice, je povedal oče umrlega Dimitrija Roman Kolesnikov.
Dela na Kursku se sicer danes nadaljujejo, potem ko so jih včeraj zaradi okvare na podvodni žagi, s katero naj bi razrezali prvi prekat podmornice, začasno prekinili. Na žagi se je namreč pokvaril hidravlični cilinder, ki poganja mehanizem žage, je sporočila ruska mornarica. Do okvare je prišlo že drugič v treh dneh, kar upočasnjuje predvideni načrt del na Kursku, poveljstvo ruske mornarice pa je zagotovilo, da okvare kljub temu ne bodo vplivale na uresničitev zastavljenih rokov za dvig Kurska.
V operaciji dvigovanja Kurska sodeluje devet ruskih vojaških ladij in več kot 4500 mornarjev severnomorske flote. Obenem pa v vasi Rasljakovo, v katero bodo po dvigu prepeljali Kursk, postavljajo velik ekran, na katerem bodo ves čas prikazovali stopnjo radioaktivnega sevanja v okolici, da bodo s tem pomirili lokalno prebivalstvo, ki je zaskrbljeno nad prisotnostjo pokvarjene jedrske podmornice v njihovi bližini.
