Stanovanja, vile, pisarne: država ima razprodajo, lastnike išče 350 nepremičnin

Seznam nepremičnin je zanimiv. Na njem najdemo tako nekdanje vojaške barake v Bologni, ki so bile v lasti obrambnega ministrstva, pa tudi meščanske vile in grad Orsini v Laciju, ki ga je dal okoli leta 1270 zgraditi takratni papež, pozneje pa so ga spremenili v zapor.

V Benetkah mestna oblast prodaja 18 nepremičnin. Najdražjo je mogoče kupiti za 19 milijonov evrov. Gre pa za palačo Diedo iz osemnajstega stoletja, ki je dolga leta služila kot stavba kazenskega sodišča, zdaj pa jo predvsem tujim investitorjem ponuja nepremičninska agencija Hera Immobiliare.

Milano prodaja okoli 100 stavb, med njimi tudi palačo Bolis Gualdo na naslovu Via Bagutta 12, torej v samem središču milanskega modnega okrožja. Primerno za kupce z globokimi žepi, za stavbo namreč zahtevajo 31 milijonov evrov.

Italijanska državna uprava ima sicer v lasti za okoli 42 milijard evrov nepremičnin, ki so zapuščene, potrebne obnove ali niso popolnoma izrabljene. Tako v svojem poročilu vsaj trdi Edoardo Reviglio, vodja ekonomistov v banki Cassa Depositi e Prestiti, ki je v 70-odstotni državni lasti.

Prodaja dela teh stavb bi v državno in mestne blagajne prinesla nekaj nujno potrebnih finančnih sredstev. Je pa prodaja v kriznih časih težka. Investitorji, ki se bojijo zloma evra, namreč trenutno neradi kupujejo v Italiji, Španiji in Grčiji. Poleg tega se večinoma ne želijo ukvarjati z že pregovorno počasno italijansko birokracijo. Stavbe so večinoma tudi potrebne temeljite prenove, država z minimalno gospodarsko rastjo pa trenutno ne uživa ugleda perspektivnega trga.

Kljub temu nekaj potencialnih kupcev obstaja. Alessandro Mazzanti, vodja nepremičninske agencije CBRE Group za Italijo pravi, da se trenutno za nakup najbolj zanimajo ameriški naložbeni skladi, ki iščejo rizične investicije s potencialnimi visokimi donosi.

Kot še poroča The Australian, italijanska vlada ni edina, ki bi rada prodala, a je premalo kupcev. Grčija je lani napovedala prodajo državne lastnine v višini 30 milijard evrov, a interesentov ni bilo veliko. Potem je padla še vlada in po vrsti volitev in mučnih sestavljanjih vlade grška vlada še ni začela ponovno aktivno prodajati odvečne lastnine, med katero je med drugim mogoče kupiti tudi letališča in železnice.

Italijanska nepremičninska razprodaja sicer prihaja v času, ko italijanski nepremičninski trg beleži najnižjo aktivnost v zadnjih nekaj letih.

Je pa italijanska vlada v preteklosti svoje nepremičnine že uspešno prodajala. Sklad javnih nepremičnin Fondo Immobili Pubblici, ki so ga ustanovili leta 2007, je od takrat prodal okoli 140 stavb za okoli 860 milijonov evrov iz portfolija 394 državnih stavb v skupni vrednosti 3,5 milijarde evrov, je pojasnil direktor sklada Mario Previsdomini.

Vendar je šlo v tem primeru večinoma za posle tipa "prodaj – najemi", saj so vladne službe te stavbe še naprej uporabljale tudi po prodaji, le da so nato zanje plačevale najemnino. To pa je za kupce pomenilo stalen pritok denarja. Trenutno ponujene stavbe pa so za razliko od preteklih ponudb večinoma prazne in nujno potrebne obnove. Da bi bili posli vendarle videti nekoliko prijaznejši, je država obljubila, da bo investitorjem pomagala izdelati načrte takšno novo namembnost teh stavb, ki bi jim prinesla čim višji zaslužek.

Med doslej uspešne prodaje po tem načelu spada na primer prodaja stare meščanske vile v Torinu lokalnemu podjetniku Micaelu Lasagnu za 28 milijonov evrov, ki zdaj 7.500 kvadratnih metrov veliko stavbo v treh nadstropjih spreminja stanovanjski kompleks s 16 stanovanji. Med dosedanjimi kupci državnih nepremičnin pa je tudi družba Giorgio Armani SpA, kjer od naložbe sicer pričakujejo nekaj dobička, a naj bi jih pri nakupu vodila predvsem domovinska čustva.