'Državo je vodil bolan človek'

Josif Visarijonovič Stalin je umrl marca 1953, do zdaj pa je bil njegov zdravstveni karton zaprt za javnost, njegov osebni zdravnik pa je o njegovem zdravju in boleznih molčal. Zdravnik Aleksander Mjasnikov je bil ob Stalinovi smrtni postelji, po smrti pa je o diktatorju, ki je Sovjetski zvezi vladal 25 let, v svoj dnevnik zapisal, da so z obdukcijo prišli do zanimivih ugotovitev.

Odkrili so namreč obolenja na Stalinovih možganih, ki so po mnenju zdravnika najverjetneje privedla do stanja, ko diktator ni več razločeval med dobrim in zlom. Bolezen naj bi vplivala na njegovo psihično zdravje in tudi na njegove politične odločitve. Zdravnikov dnevnik je bil dolga leta skrbno varovana skrivnost, pred dnevi pa so ruski mediji začeli objavljati dnevniške spomine Stalinovega zdravnika.

Zdravnik je v dnevnik zapisal, da so odkrili "hud primer ateroskleroze v možganih, ki vsekakor odpira vprašanje, koliko je ta bolezen, ki se je očitno razvijala leta, vplivala na njegovo zdravje, značaj in odločitve, ki jih je sprejemal“. Ateroskleroza v možganskih arterijah sicer lahko povzroči delno izgubo vida ali govora ter nenadno lokalno paralizo. Lahko vodi tudi v možgansko kap, ki se konča s trajno invalidnostjo, lahko pa tudi zelo poslabša kakovost življenja osebe, ki boleha za to boleznijo.

"Stalin je najverjetneje izgubil občutek za dobro in zlo, zdravo in škodljivo, dovoljeno in prepovedano, prijatelja in sovražnika. V takšnih primerih lahko postanejo posamezne značilnosti bolnikove osebnosti bolj poudarjene. V tem primeru lahko oseba, ki je prej bila le sumničava do drugih, postane pravi paranoik,“ je zdravnik zapisal v dnevnik in dodal, da je bila diktatorjeva krutost očitno v veliki meri posledica bolezni. "Bolan človek je vodil državo,“ je zaključil, a ni razložil, kako dolgo naj bi Stalin bolehal za omenjeno boleznijo, ki bi lahko vplivala na njegove politične odločitve.

Te dni pa so mediji objavili tudi dnevniške zapiske Lavrentija Beria, sicer najbližjega Stalinovega sodelavca, ki je sodeloval v zloglasnih čistkah, bil pa je tudi direktor sovjetske varnostno-obveščevalne službe NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve), predhodnice KGB. Človek, ki so ga zgodovinarji opisali kot morilca in spolnega psihopata, ki je posilil na stotine žensk, je v svoj dnevnik zapisal, da pogreša ribarjenje in naravo. "Toda kako naj zdaj najdem čas za te stvari?“ se je spraševal v svojem dnevniku.

Zgodovinarji in preiskovalci pravijo, da za Berijev dnevnik še nimajo dokazov o avtentičnosti, bo pa zanimivo raziskati navedbe Stalinovega osebnega zdravnika. Preiskovalci bodo namreč morali preučiti, ali je res omenjena bolezen vplivala na Stalinove odločitve.