Dva Slovenca še pogrešana

Združeni narodi naj bi za žrtve azijske katastrofe doslej zbrali nekaj manj kot tri milijarde dolarjev. Avstralski premier John Howard je danes povedal, da bo Avstralija namenila milijardo avstralskih dolarjev v donacijah in posojilih za pomoč pri obnovi Indonezije po katastrofalnem potresu in cunamijih, ki so mu sledili. Avstralija je s tem postala največja posamezna donatorke pomoči po azijski katastrofi, sledi ji Nemčija s 680,2 milijoni dolarjev in Japonska s 500 milijoni dolarjev.

Polovica donacije Avstralije bo v obliki posojil, vendar pa bo to posojilo za 40 let brez obresti, 10 let pa Indoneziji ne bo potrebno vrniti ničesar. Pomoč na prizadeta območja že prinaša več sto avstralskih vojakov.

Gre denar v prave roke?

Ustanovitelj humanitarne organizacije Cap Anamurt in predsednik organizacije Zeleni ščit Rupert Neudeck je predstavnikom ZN očital potratno ravnanje z denarjem, ki so ga za žrtve uničujočih poplav po potresu v Aziji zbrali donatorji.

"Uradniki ZN se te dni na območju poplav ukvarjajo predvsem z iskanjem parkirišč za svoja službena vozila," je povedal Neudeck. "Če bi bil donator, ZN ne bi podaril prav nič," je še dodal Neudeck, ki je ogorčen nad birokratskim odnosom svetovne organizacije do prizadetih ljudi.

Kje sta Slovenca?

Zunanje ministrstvo je od svojcev Marjetke Pahor in Iztoka Švaba izvedelo, da sta se danes oba oglasila z zahodne obale Indije, ki je potres in cunamiji niso prizadeli. Oba sta zdrava in nadaljujeta predvideno popotovanje.

Tako na seznamu tistih, o katerih ministrstvo nima nobenih zanesljivih podatkov, ostajata še dve osebi, in sicer Gašper Jeglič, ki naj bi potoval iz Delhija proti jugu Indije ter še en slovenski državljan, ki naj bi se trenutno nahajal nekje v Kambodži.

MZZ ponovno poziva vse slovenske državljane, ki se nahajajo na prizadetih območjih, da izkoristijo prvo priložnost za vrnitev domov. Veleposlaništva Nizozemske, ki koordinirajo vrnitev državljanov EU iz prizadetih območij v Evropo, sporočajo, da so predvidena prosta mesta na vseh organiziranih letih iz letališč v Colombu, Maleu, Jakarti, Bangkoku, Phuketu in drugih.

Molk za žrtve

Članice EU, med njimi tudi Slovenija, so se s triminutnim molkom spomnile žrtev uničujočih cunamijev v Aziji, zastave pa so se spustile na pol droga. V nekaterih državah so v tem času prenehale oddajati tudi televizije in radijske postaje.

Grozi nova katastrofa

Deset dni po rušilnih cunamijih so indonezijske zdravstvene oblasti povečale svarila pred morebitno epidemijo nalezljivih bolezni. "Približuje se nam katastrofa," je dejal predstavnik indonezijskega ministrstva za zdravje in opozoril pred morebitnim izbruhom epidemije kolere, tifusa in griže. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je sporočila, da za preprečitev epidemij nalezljivih bolezni na prizadetih območjih nujno potrebuje 60 milijonov ameriških dolarjev. Po ocenah WHO je v veliki nevarnosti pred obolenjem okoli 150.000 ljudi.

V Indoneziji je zaradi cunamijev umrlo 94.200 ljudi, na tem območju pa naj bi ponovno prijahalo do novih potresnih sunkov, ki po doslej znanih podatkih niso zahtevali gmotno škode ali novih žrtev, kar so potrdile tudi indonezijske oblasti. 66 kilometrov jugozahodno od prestolnice Aceh, Banda Aceh, so v Indijskem oceanu zabeležili potres s 5,1 stopnje po Richterjevi lestvici, potres z močjo 4,6 stopnje pa so zabeležili v mestih Situbondo, Lumajang in Bondovoso na Javi. V bližini indijskega otočja Andaman pa so zabeležili potres z močjo 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici.

Slovenija in EU pomagata

Sicer pa je Rdeči križ Slovenije Mednarodni federaciji Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ženevi nakazal skupno 25 milijonov tolarjev - pet milijonov takoj po nesreči iz sklada solidarnosti in 20 milijonov, ki so bili do torka zbrani v akciji na transakcijskem računu. Več kot štiri milijone tolarjev, ki so jih do 31. decembra zbrali z SMS sporočili, pa bo RKS mednarodni federaciji posredoval v naslednjih dneh. Slovenska karitas pa je do ponedeljka za pomoč prizadetim v Aziji zbrala 20 milijonov tolarjev. Po napovedih zunanjega ministra Dimitrija Rupla naj bi Slovenija obseg pomoči povečala, kot prednostno nalogo pa je pri tem izpostavil, da je treba predvsem ugotoviti, kje je pomoč najbolj potrebna, in jo tja usmeriti.

Obseg sredstev pomoči žrtvam naj bi povečala tudi EU in njene članice, ki so doslej obljubile že 436 milijonov evrov pomoči, skoraj 270 milijonov evrov pomoči EU pa je že prispelo na prizadeta območja. Britanski premier Tony Blair je obljubil, da bo Velika Britanija za pomoč žrtvam namenila več sto milijonov angleških funtov, ZDA so zaenkrat obljubile 350 milijonov ameriških dolarjev, Severna Koreja pa bo za pomoč prizadetim namenila 150.000 ameriških dolarjev, Japonska pa bo v azijske države napotila od 700 do 800 vojakov, ki bodo pomagali pri nudenju pomoči preživelim. Nemški kancler Schröder pa je prizadetim obljubil 500 milijonov evrov.

Velik udarec za turistično industrijo

Posledice katastrofe bo čutiti tudi v turizmu. Tajske turistične oblasti pričakujejo, da bodo v šestih južnih provincah zaradi posledic rušilnih tsunamijev mesečno izgubili dobrih 77 milijonov evrov prihodkov od turizma. Obnova opustošenih letovišč naj bi trajala vsaj dva do tri mesece, izguba pa naj bi v tem času narasla na osem do 154,6 do 231,9 milijona evrov.

Posledice bodo močno čutili tudi na Šri Lanki, kjer je turizem četrti največji vir prihodkov. Obnova infrastrukture bi lahko trajala več mesecev, turistični načrti države, ki so segali do leta 2010, pa naj bi bili zaradi katastrofe potisnjeni za več let nazaj.