V dvojnem samomorilskem napadu v Bagdadu je bil po zadnjih podatkih ubit en civilist, šest oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi eden od napadalcev. Prvi napadalec se je razstrelil v avtomobilu ob vhodu v t.i. zeleno cono, kjer domujejo iraška vlada ter ameriško in britansko veleposlaništvo. Nekaj sekund kasneje se je približno sto metrov stran pred policijsko postajo razstrelil drugi napadalec, ki je imel razstrelivo privezano okoli pasu.
Tretji napadalec, ki se mu ni uspelo razstreliti, je bil ob drugi eksploziji ranjen v glavo. Moškega, ki je imel pas z razstrelivom so odkrili med evakuacijo ranjencev.
Odkrili trupla desetih ustreljenih moških
Iraške varnostne sile pa so odkrile trupla desetih moških, ki so bili vklenjeni, z zavezanimi očmi in ustreljeni v glavo. Trupla moških, starih med 25 in 35 let, so našli v sredo na območju Mamel v vzhodnem predmestju Bagdada, pri sebi pa niso imeli osebnih dokumentov.
Skupina vodje Al Kaide v Iraku Abuja Musaba al Zarkavija pa je na svetovnem spletu potrdila aretacijo enega od vodij skupine, Abuja Abda al Aziza. Novico o prijetju je v torek sporočil vodja združenega poveljstva ameriške vojske, general Richard Myers, ki je Aziza označil za "bagdadskega emirja ".
Največ žrtev med civilisti
Kot je razvidno iz podatkov ministrstev za notranje zadeve in obrambo, je v bombardiranjih, atentatih in oboroženih spopadih z iraškimi uporniki med 1. januarjem in 30. junijem izgubilo življenje skupno 275 iraških vojakov, 620 policistov ter 1594 civilistov. Po ocenah iraških oblasti naj bi bilo po drugi strani v omenjenem obdobju ubitih 781 iraških upornikov.
Turčija si pridržuje pravico do vojaških operacij na severu Iraka, ki bi sodile v okvir preganja kurdskih upornikov, ki bi se zatekli tja, je povedal turški premier Recep Tayyip Erdogan. Ob tem je poudaril, da Ankara zaenkrat še nima načrtov za takšne operacije, hkrati pa je kritiziral ZDA, ki po njegovem mnenju niso sposobne prekiniti delovanja taborov za urjenje kurdskih upornikov v Iraku.
Pred ameriško-britanskim napadom na Irak marca 2003 je bil sever Iraka izven nadzora Bagdada, zato je turška vojska redno izvajala operacije na tem delu države, kamor so se zatekli pripadniki milic Kurdske delavske stranke (PKK). Ti so poiskali zatočišče na severu Iraka leta 1999 po aretaciji njihovega voditelja Abdulaha Oecalana.
