Vodja Islamskega džihada na območju Gaze Mohamed al Hindi je izjavil, da se je gibanje odločilo, da ne bo sodelovalo na januarskih volitvah, kjer naj bi izvolili naslednika preminulega palestinskega voditelja Jaserja Arafata, prav tako pa ne bo podprla nobenega neodvisnega kandidata za bodočega palestinskega predsednika.
Islamski džihad po njegovih besedah meni, da te volitve v resnici ne bodo svobodne. "Palestinci, ki živijo pod zasedbo, si želijo pravih volitev - svobodnih in poštenih volitev na osvobojeni zemlji. Za prihajajoče volitve pa ne moremo reči, da bodo takšne," je dejal al Hindi.
To je že drugo palestinsko gibanje, ki je v zadnjih dneh Palestincem odsvetovalo prihod na volišča januarja prihodnje leto. Bojkot palestinskih volitev je že v sredo napovedalo drugo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Vodja gibanja Ismail Hanija je tedaj kot razlog za bojkot navedel, da palestinsko vodstvo ni sprejelo zahteve gibanja, da bi poleg volitev predsednika palestinskih oblasti 9. januarja potekale tudi parlamentarne in občinske volitve.
Deset kandidatov za Arafatovega naslednika
Palestinska volilna komisija je sporočila, da se bo za položaj predsednika palestinskih oblasti na volitvah 9. januarja prihodnje leto potegovalo deset kandidatov, od tega sedem neodvisnih. Za nasledstvo Jaserja Arafata se bodo med drugim potegovali kandidat gibanja Fatah Mahmud Abas, eden od voditeljev intifade Marvan Barguti, ki prestaja zaporno kazen v Izraelu, kandidat Demokratične fronte za osvoboditev Palestine Tajsir Haled in kandidat ljudske stranke Basam al Salhi.
Poleg Bargutija je kandidature vložilo še šest neodvisnih kandidatov: začasni predsednik palestinskega parlamenta Hasan Hrejšeh, borec za človekove pravice Mustafa Barguti in profesor na univerzi v Nablusu Abdelsatar Kasem ter trije manj znani kandidati Abdelkarim Džubeir, Husein Barakah in Abdelhalim al Aškar.
S počasnimi, a odločnimi koraki do miru?
Izraelski premier Ariel Šaron je izjavil, da Izrael ne bo napadal Palestincev, če ne bo izzvan, vendar bo ukrepal, če bo imel informacije, da skrajneži pripravljajo večje napade, in bo odgovoril, če bodo Palestinci z raketami streljali na Izrael.
Izraelski premier je obenem poudaril, da bo v celoti uresničil svoj načrt o umiku z območja Gaze. "Načrt o umiku bo uresničen," je zagotovil in dodal, da je pripravljen na "boleče" popuščanje, da bi dosegli mir s Palestinci. Šaron je še dejal, da se po smrti Arafata zmanjšuje "spodbujanje sovraštva" proti Izraelu.
Šaron je še povedal, da se je "pod določenimi pogoji" pripravljen srečati s sirskim predsednikom Bašarjem Asadom, vendar je dejal, da trenutno ne vidi nobenih znamenj, da je Damask pripravljen na mir. "Slišal sem pozive k miru iz Sirije. Če so nameni Sirije resni, jih bomo preučili. Če Sirija misli resno, bo ugotovila, da si Izrael želi miru," je zaključil Šaron.
Šaron za koalicijo z laburisti in verskimi strankami
Dan potem, ko je odslovil svojo glavno koalicijsko stranko, stranko Šinui, je Šaron dejal, da želi v vladno koalicijo pritegniti laburiste in verske stranke.
"Ni druge izbire kot poskušati razširiti vladno koalicijo z laburisti in ultra ortodoksnimi strankami," je dejal Šaron.
Fatah obsoja kandidaturo Bargutija
Palestinsko gibanje Fatah je obsodilo kandidaturo Bargutija na volitvah in obenem potrdil svojo podporo kandidatu gibanja Abasu, palestinskemu premieru, v čigar zmago je sicer prepričan egiptovski predsednik Hosni Mubarak.
Bargutijevo stališče je nenavadno in obsojanja vredno in ni v skladu s Fatahovo tradicijo, je izjavil Tajeb Abdelrahim, član centralnega komiteja gibanja in generalni sekretar palestinskih oblasti. "Stališče Fataha je jasno: podpiramo enega samega kandidata - Mahmuda Abasa," je poudaril.
Šaron je po tem dejal, da se lahko Barguti s politiko ukvarja v zaporu. "Lahko deluje v zaporu, kjer prestaja kazen," je dejal Šaron.
Ameriški državni sekretar Colin Powell, ki je na obisku na Haitiju, pa je izjavil, da bi bila lahko kandidatura Bargutija, ki v Izraelu prestaja večkratno dosmrtno zaporno kazen, problematična. V Washingtonu pa je namestnik tiskovnega predstavnika State Departmenta izjavil, da gre "za Palestinca v izraelskem zaporu in pika".
Izraelski minister brez listnice Cahi Hanegbi je dejal, da Barguti ne bo na prostosti prej kot v stotih letih. "Barguti, ki je poveljeval krvavim terorističnim napadom, bi bil lahko izpuščen po stotih letih, če se bo lepo obnašal," je izjavil za izraelski vojaški radio.