Đukanović je že bil črnogorski premier med letoma 1990 in 1997, leta 1997 pa je postal predsednik republike. Potem ko je na letošnjih oktobrskih volitvah zmagala njegova Demokratična stranka socialistov (DPS), pa namerava znova postati črnogorski premier. Mesto predsednika republike bo do predsedniških volitev v Črni gori 22. decembra v skladu z ustavo prevzel predsednik parlamenta Filip Vujanovič.
"Predsednik Đukanović je odstopil s položaja v okviru odločitve njegove Demokratične stranke socialistov (DPS), da mu zaupa položaj predsednika nove vlade Črne gore," so sporočili iz Đukanovićevega kabineta v Podgorici. Svoj odstop je Đukanović sporočil v pismu Vujanoviču. Đukanovićev petletni mandat bi se iztekel 15. januarja prihodnje leto. Kandidature za predsedniške volitve pa za zdaj ni napovedal nihče.
Kot je včeraj poudaril tiskovni predstavnik DPS Igor Lukšič, bi bilo normalno, če bi se Đukanović o novi vladi najprej posvetoval s socialdemokrati (SDP), s katerimi DPS v parlamentu tvori večino, nato pa še z ostalimi strankami. Vendar pa bodo, kot je dejal Lukšič, pogajanja z morebitnimi ostalimi strankami potekala zgolj na protokolarni ravni, saj imata DPS in SDP v parlamentu absolutno večino.
Đukanović je izrazil obžalovanje, ker v Bruslju in v Srbiji ni bilo razumevanja za racionalen predlog o zvezi neodvisnih držav. "Njihov glavni argument je bil, da ni zadostne večine za to rešitev; tako je prišlo do beograjskega sporazuma, ki je kompromisna rešitev, zadovoljiva za vse, in v kateri je Črna gora pokazala polno odgovornost do državnih in nacionalnih interesov, stabilnosti regije in realnih političnih okoliščin," je poudaril.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Črni gori, ki so potekale 20. oktobra, je zmagala zveza Za evropsko Črno goro - Milo Đukanović. Članici te zveze, DPS in SDP Ranka Krivokapiča sta dobili 39 od 75 poslanskih mest v novem parlamentu, kar jima omogoča samostojno oblikovanje vlade. Projugoslovanska zveza Skupaj za spremembe, ki združuje SNP Predraga Bulatoviča, SNS Božidarja Bojoviča in NS Dragana Šoča, ima v črnogorski skupščini 30, Liberalna zveza (LS) Miroslava Vickoviča štiri, Demokratična zveza Albanci skupaj pa dva poslanska mandata.
