So bakterijo vendarle prinesle kumare?

"Še bomo imeli nove primere in na žalost moramo pričakovati tudi nove smrtne žrtve, a število novih okužb občutno pada,“ je dejal nemški minister za zdravje Daniel Bahr. Dodal je, da še ne more dejati, da je vse v redu, a po analizi zadnjih podatkov, ki so jih dobili, imajo pristojni upanje, da bo šlo na bolje.

Krizni sestanek v Berlinu

V Berlinu so se sicer danes na kriznem sestanku sestali pristojni za zdravje in varnost potrošnikov iz Nemčije in Evropske unije. Nemški minister za zdravje Bahr, ministrica za kmetijstvo in potrošnike Ilse Aigner ter predstavniki zveznih dežel so z evropskim komisarjem za zdravje Johnom Dallijem govorili o ukrepih proti bakteriji, ki je doslej zahtevala 25 življenj, več kot 3000 ljudi pa je zbolelo.

Dalli je po srečanju Nemčijo zagovarjal pred kritikami, da se je prenaglila, ko je za izbruh nevarne bakterije okrivila zelenjavo. "Zdaj ni čas za medsebojna obtoževanja," je dejal Dalli. Po njegovih besedah je treba "javnosti zagotoviti dovolj verodostojnih informacij ter znižati pretirane omejitve prodaje".

Dalli je sicer že včeraj dejal, da bi Nemčija morala imeti nesporne znanstvene dokaze za vsako informacijo o izvoru okužbe, ki jo posreduje javnosti. Nemčijo je tudi opozoril, da ne sme dajati prehitrih in netočnih sklepov o izvoru.

Za okužbe vendarle krive kumare?

Senca dvoma pa je znova padla na kumare. Nemški preiskovalci so namreč pri iskanju krivca za širjenje okužb z nevarnim sevom bakterije E.coli pri ostankih hrane v nekem družinskem smetnjaku v Magdeburgu odkrili mutirano bakterijo. To je namreč prvič po izbruhu okužb v sredini maja, da je preiskovalcem na vzorcu hrane uspelo potrditi prisotnost enterohemoragičnega seva bakterije E. coli (Ehec) serotipa O 104. Vsi ostali dokazi doslej so bili pridobljeni na vzorcih fekalij.

A vendarle strokovnjaki opozarjajo, da je nevarno bakterijo na omenjene ostanke hrane v Magdeburgu morda prenesla okužena oseba in da torej ne gre za izvor okužb. Bakterija bi lahko na kumaro, na kateri so jo našli preiskovalci in izvor katere še ni znan, prišla tudi s kakšne druge hrane. V družini, ki ji pripadajo sumljivi odpadki, so sicer zboleli trije ljudje – oče je imel le lažje želodčne težave, mamo so zaradi driske sicer hospitalizirali, a si je že opomogla in je doma, odrasla hčerka pa ima t. i. hemolitični uremični sindrom (HUS), ki ga povzroča bakterija Ehec in pomeni odpoved ledvic. Kot izvor nevarne bakterije so nemški organi sprva osumili španske kumare, a so jih nadaljnji testi kasneje oprali krivde. Nato je sum padel na kalčke z neke nemške kmetije. Biokmetija v bližini mesta Ülzen na Spodnjem Saškem, ki prideluje predvsem kalčke, je še vedno "glavni osumljenec" – z bakterijo so bili namreč okuženi trije delavci na tej kmetiji, poleg tega pa je njihove kalčke jedlo osem skupin obolelih.

V Španiji zelenjavo in sadje delili brezplačno

Španski kmetje so, da bi ovrgli domneve o morebitni škodljivosti svojih pridelkov svojim državljanom razdelili 30 ton sadja in zelenjave. V torek je EU Španiji dodelila 150 milijonov evrov pomoči zaradi škode, ki je nastala ob zmanjšanemu izvozu zelenjave in sadja, Španija pa pravi, da je to premalo. "Dajejo nam 150 milijonov. To je sramotno in ponižujoče, če pa izgube v naši državi znašajo več kot 350 milijonov," pravi Miguel Lopez, generalni sekretar kmetijskega združenja COAG.

Na madridskem Trgu Felipeja II. se je zbralo na stotine Špancev, ki so lahko brezplačno dobili kumare, paradižnike, solato, bučke in melancane. Po Lopezovih besedah ima Španija visoke standarde, ki omogočajo tudi sledljivost njihovih pridelkov, zato so, ko je nastal preplah zaradi okužene zelenjave, takoj poiskali farme, na katerih bi se to lahko zgodilo, opozarja pa, da je problem tudi v distribuciji, ki take sledljivosti ne omogoča. "Že leta prosimo EU, da zagotovi boljšo sledljivost tudi na tem področju," dodaja.

Občutna škoda v gospodarskem sektorju

Izbruh nevarnega seva bakterije sicer vpliva tudi na evropske pridelovalce sadja in zelenjave. Na včerajšnjem izrednem zasedanju kmetijskih ministrov EU je komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos predstavil predlog, da se oškodovanim pomaga za obdobje od 26. maja do konca junija, da se nadomesti 30 odstotkov izpada prihodka in da je ovojnica pomoči v prvi fazi 150 milijonov evrov.

Kmetijski ministri takšnega predloga niso sprejeli, saj so menili, da za oškodovance v svojih državah potrebujejo mnogo več in da bi pridelovalci morali dobiti toliko denarja, da bi škodo lahko v celoti pokrili. Škoda je sicer ocenjena na 417 milijonov evrov na teden.