Najvišje priznanje za edinega še živečega slovenskega Nobelovca

Profesor Duncan Haldane je pred dvema letoma prejel Nobelovo nagrado (skupaj z Davidom J. Thoulessem in Johnom Michaelom Kosterlitzem) za svoje delo na področju teoretične fizike in je tako edini še živeči Slovenec, ki je prejemnik Nobelove nagrade. Res da že vse življenje živi v tujini – otroštvo in mladost je preživel v Angliji, po koncu študija pa profesionalno pot nadaljeval v Franciji in nato v ZDA, kjer je sedaj profesor fizike na univerzi Princeton – a se svojega slovenskega porekla še kako dobro zaveda. Ko mu je ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF v soboto na svečani prireditvi izročila nagrado, je v svojem govoru javno povedal, da je ponosen, da so njegove korenine slovenske, da je bila njegova mama koroška Slovenka, oče pa Škot, so sporočili s fundacije ASEF. V slovenskem jeziku se je zahvalil: "Dober večer. V veliko čast mi je, da ste me počastili z nagrado ASEF. Moja mama bi bila zelo ponosna, če bi lahko bila tukaj."

Mama profesorja Haldana je bila koroška Slovenka

Mama in oče sta se spoznala na avstrijskem Koroškem. Oče je bil vojaški zdravnik v britanski zasedbeni coni po drugi svetovni vojni, mama Ljudmila Renko pa študentka medicine. Delala je v bolnišnici, kjer sta se z možem tudi spoznala. Po poroki sta se preselila v Anglijo, a nikoli ni dokončala študija, saj ji niso priznali izpitov, ki jih je opravila med vojno. Leta 1951 se je zakoncema v Londonu rodil Duncan Haldane. Tudi mati je bila vedno ponosna na svoje slovenske korenine, je zapisal profesor Haldan v svojem življenjepisu.

Haldane je skupaj z znanstvenikoma Davidom J. Thoulessem in Johnom Michaelom Kosterlitzem prejel Nobelovo nagrado na področju fizike za odpiranje obzorij v svet materije v nenavadnih fazah. Z naprednimi matematičnimi metodami so raziskali neobičajna stanja materije, na primer v superprevodnikih in superfluidnih stanjih ali v tankih magnetnih slojih. Po zaslugi njihovega dela znanstveniki zdaj iščejo še novejše faze materije, ki jih bo mogoče uporabiti v elektroniki in v novih materialih.

Profesor Haldane se sicer zaveda, da pri raziskovalnem delu veliko pomeni, če imaš možnost dobiti dobre mentorje. Povedal je, da je imel srečo, da so ga ves čas spremljali na njegovi poklicni poti in ga usmerjali pri njegovih odkritjih. Tudi sam se zato rad odzove na vabila Slovencev in upa, da se bodo stiki v prihodnje še krepili, so sporočili s fundacije ASEF.

Fundacija ASEF študentom iz Slovenije omogoča prakso v tujini

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF omogoča slovenskim študentom, da pridobivajo znanje in izkušnje v njihovem akademskem okolju v tujini. Glavni namen je, da bi tuje prakse nato mladi prenesli v domače znastveno okolje in ga tako dopolnili, nadgradili.

ASEF ima veliko podporo tradicionalne slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi ter Slovencem naklonjenih Američanov. Ti s svojimi donacijami omogočajo, da fundacija vsako poletje ponudi okrog 24 štipendij za nadarjene študente iz Slovenije, ki želijo poletje preživeti skupaj z akademiki slovenskega rodu na ameriških in drugih priznanih svetovnih univerzah. Poleg tega zagotovijo štipendije tudi za ameriške študente slovenskega rodu, da lahko poleti študirajo in nabirajo izkušnje v Sloveniji. Radi bi namreč, da ti študenti ohranijo vez z domovino svojih prednikov in da se znanje pretaka v obe smeri.

Trenutno v programih ASEF sodeluje več kot 25 profesorjev, ki v svoje raziskovalne skupine sprejemajo slovenske študente.