Za Slovenijo je na čelo Evropske unije stopila Francija. Zunanji minister Dimitrij Rupel je svojemu francoskemu kolegu Bernardu Kouchnerju po predaji v Goriških Brdih naloge predal še enkrat, tokrat v Parizu. Skupaj sta pritisnila gumb, ki je osvetlil Eifflov stolp in napovedal začetek francoskega predsedovanja. S pohvalami nista skoparila. "Postali ste novi predsednik. Srečno. Prepričan sem, da bo Francija fantastično vodila predsedstvo,“ je dejal Rupel. Kouchner pa: "Hvala, Dimitrij, za to, kar ste naredili. Kajti res je naredil veliko, posebej na področjih, ki nas še posebej zanimajo, kot sta energija in podnebje.“

Pariz si je za naslednjih šest mesecev postavil štiri prioritete. Doseči želijo sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov ter povečati delež obnovljivih virov energije. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy napoveduje krepitev evropskih obrambnih sil, obljublja pa tudi spremembe evropske kmetijske politike, nujne, če se želijo kmetje uspešno zoperstaviti naraščajočim cenam nafte in hrane.

Poleg tega bo ospredju tudi oblikovanje skupnih pravil v boju proti nezakonitem priseljevanju. "V Evropi, kjer je svoboda gibanja zlato pravilo, je absurdno, ponavljam, absurdno imeti 27 imigracijskih politik. Potrebujemo eno samo,“ se je strinjal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. A skupna politika bi morala biti po prepričanju Pariza čim strožja.

Še vedno pa ostaja odprto tudi vprašanje, ki je pustilo črno piko na slovenskem predsedovanju: ratifikacija Lizbonske pogodbe in irski referendumski ne. Sarkozy bo zato še ta mesec odpotoval v Dublin in poskušal tam prepričati irske volivce. Medtem se mora proces ratifikacije nadaljevati, vztraja Pariz. Pri tem pa je že naletel na nasprotovanje poljskega predsednika Lecha Kaczynskega, ki se mu to zdi nesmiselno.

Vse skupaj pa lahko skrbi tudi naše sosede Hrvate. Predsedujoči Svetu EU namreč širitvi povezave trenutno ni naklonjen. "Ne pride v poštev, da bi še naprej širili Evropo, če ne znamo vzpostaviti lastnih institucij. To smo že naredili s širitvijo v Vzhodno Evropo. Bila je napaka. Sem za širjenje, a najprej moramo reformirati naše inštitucije,“ je dejal. Na vprašanje, ali bi morali blokirati Hrvaško, je kratko odgovoril: "Da!“