Nobena od teh držav namreč zaradi uhajanja nafte tankerja, preden je potonil, ni želela sprejeti v svoja pristanišča. Zdaj surova nafta vsak dan onesnaži več kilometrov španske obale. Prvi naftni madež je špansko obalo dosegel pred dvema tednoma, v debeli plasti lepljive nafte pa je doslej poginilo ogromno rib, več tisoč ptičev, želv in drugega morskega življa. Z vsako plimo pride na obalo še več smrdljive nafte, ki uničuje občutljive organizme v morju in na kopnem.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se je iz potopljenega tankerja, ki je prevažal več kot 77 tisoč ton surove nafte, doslej izlilo približno 20 tisoč ton črne nesnage. S takšno količino pa bi lahko napolnili kar 65 olimpijskih bazenov.
Prebivalci španske pokrajine Galicije se preživljajo izključno z ribištvom in turizmom, kaj se v prihodnosti obeta obema panogama zdaj ne ve nihče. Prizadeto območje je v začetku tedna obiskal španski kralj Juan Carlos, ki pa so ga pričakali le besni domačini. Ostre kritike letijo tudi na druge predstavnike španskih oblasti, ki naj bi se odzvali prepočasi in neučinkovito.
Na desetine prostovoljcev, domačinov in prebivalcev okoliških krajev poskuša iz morja in z obale odstraniti čim več težke in lepljive nafte, na pomoč so priskočile tudi ladje. Prostovoljka Ana Garcia je tako dejala, da so maske popolnoma neuporabne, saj je z njimi skorajda slabše delati kot brez njih. »Strupeni plini gredo naravnost v pljuča, zato je veliko ljudi že omedlelo«.
Stroški enega najbolj odmevnih razlitij nafte, ko je leta 1989 iz tankerja Exxon Valdez na Aljaski izteklo okoli 40 tisoč ton nafte so, naprimer, znašali več kot dve milijardi dolarjev, večino pa je plačala naftna družbe Exxon. Evropska komisija pa je le nekaj dni po nesreči tankerja Prestige objavila seznam 66 ladij, ki ne ustrezajo varnostnim standardom EU in ob tem predlagala tudi prepoved prevoza nafte v tankerjih s samo enim plaščem.
V luko Koper vsako leto pripluje okoli 100 tankerjev, vendar v slovenski zakonodaji ni nobenega predpisa, ki bi v pristanišče prepovedoval vplutje starih enoplaščnih tankerjev. Na Uradu za pomorstvo pravijo, da manjši tankerji, ki prihajajo v naše pristanišče niso tako nevarni, saj večinoma prevažajo naftne derivate, kurilno olje in bencin, ki jih je ob morebitnem razlitju lažje odstraniti.
