Tujina

Eksplodiral tovornjak s sadjem

New YorkBagdad, 03. 02. 2007 08.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
6

V napadu tovornjaka bombe v centru Bagdada je bilo ubitih okoli 121 ljudi, več kot 200 pa je ranjenih.

Eksplozija tovornjaka v Bagdadu
Eksplozija tovornjaka v Bagdadu FOTO: Reuters
Eksplozija tovornjaka bombe je najbolj smrtonosen napad v Bagdadu po 22. januarju, ko je bilo v skoraj sočasnih eksplozijah blizu bolšjega trga Haradž ubitih 88 ljudi, več kot 160 je bilo ranjenih.

V Iraku je v vrsti napadov po vsej državi izgubilo življenje več deset ljudi. Največ smrtnih žrtev je zahteval napad tovornjaka bombe v centru Bagdada, v katerem je bilo ubitih okoli 121 ljudi, več kot 200 pa je ranjenih.

Voznik tovornjaka s sadjem je sprožil eksploziv na tovornjaku blizu tržnice na prostem Sadrija, ki leži v pretežno šiitski četrti mesta, so sporočili varnostni viri. V eksploziji, ki je odjeknila v času, ko je bilo na tržnici veliko ljudi, je bilo uničenih več bližnjih trgovin in stojnic.

V seriji bombnih napadov v Kirkuku na severu Iraka je bilo ubitih pet ljudi, v napadu na policijsko nadzorno točko v Samari severno od prestolnice Bagdad pa je umrlo šest policistov.

Avtomobil bomba v Kirkuku
Avtomobil bomba v Kirkuku FOTO: Reuters


Obljubila konec vojne

Hillary Clinton
Hillary Clinton FOTO: Reuters

Senatorka Hillary Clinton bo to storila, če tega ne bo uspelo storiti kongresu do konca mandata predsednika Georgea Busha. Pred 400 člani vodstva stranke in aktivisti, ki so ji krepko žvižgali, so poleg Clintonove nastopili tudi nekateri drugi predsedniški kandidati.

Med njimi senator iz Illinoisa Barack Obama, ki s publiko ni imel težav, saj so mu veselo ploskali, čeprav ni bil veliko bolj konkreten od Clintonove. Obama je skupaj z drugimi pozival h koncu vojne in pozival vse kandidate, da izoblikujejo načrt za to, čeprav ga sam še tudi nima. Demokratski kandidati so predvsem opozarjali na očitno, svežih izvirnih predlogov pa je bilo le malo. To je seveda razumljivo, saj se noben noče že na začetku izpostaviti napadom nasprotnikov, ki lahko v vsakem načrtu najdejo napake.

'Vojne proti Iraku ne bi začela'

Glede Sirije in Irana je bil njen nastop rahlo bolj uravnotežen, saj je izrazila mnenje, da se je potrebno z obema pogajati, ker se lahko tako pride do koristnih informacij kako premagati sovražnika. V primeru da bo potrebna vojna, pa bodo ZDA to storile šele, ko bodo izčrpale vse druge možnosti.

Clintonova se še vedno otepa svojega glasu za vojno leta 2002 in doslej še ni uspela odpraviti dvomov demokratskih aktivistov, kaže pa, da tega niti ne namerava. Zazrta je v prihodnost, glede preteklosti pa je rekla le to, da se vojna proti Iraku ne bi začela, če bi bila leta 2002 ona predsednica ZDA. V petek je bila podobna nekdanjemu predsedniku ZDA Richardu Nixonu, ki je zmagal na volitvah z obljubo, da bo končal vojno v Vietnamu, kar se seveda ni zgodilo.

Clintonova je iz Washingtona odletela v New York pihat na dušo proizraelski organizaciji Izraelski odbor za javne zadeve. Zagotavljala je, da sta Izrael in ZDA trdna zaveznika, izrazila je podporo zidu, ki ga Izrael gradi na Zahodnem bregu proti Palestincem, nasprotovala je priznanju palestinske vlade, Izrael pa je imenovala za žarek demokracije na Bližnjem vzhodu.

Bush za letos prosi še 100 milijard za vojne

Pentagon naj bi sicer za leto 2008 prosil za 481,4 milijarde dolarjev, kar je za 11,3 odstotka več, kot za leto 2007. Menda zato, ker vključuje sredstva za predvideno povečanje števila pripadnikov rednih enot kopenske vojske in marincev.

Ameriški predsednik George Bush bo v ponedeljek kongresu poslal svoj proračunski predlog za proračunsko leto 2008, ki se začne 1. oktobra letos, v katerem bo tudi prošnja za dodatnih 100 milijard dolarjev za financiranje vojn v Iraku, Afganistanu in drugje do 1. oktobra. Za prihodnje leto pa namerava Bush obenem zaprositi za 145 dodatnih milijard za omenjene vojne. Ameriški mediji poročajo o tem na podlagi anonimnih informacij, ker prošnje še niso javne.

Leta 2006 so za vojne namenili 120 milijard dolarjev.
Leta 2006 so za vojne namenili 120 milijard dolarjev. FOTO: Reuters

Kongres je Bushu za letošnje proračunsko leto že namenil 70 milijard dolarjev izrednih sredstev za vojne, z novimi 100 milijardami pa bo proračunsko leto 2007 glede tega najdražje doslej. Leta 2006 so za vojne namenili 120 milijard dolarjev. Gre za sredstva, ki niso vključena v redni proračun in obeta se nekaj težav, saj demokrati obtožujejo Pentagon, da s temi izrednimi sredstvi financira tudi programe, ki so vključeni v redni proračun. Pentagon se brani, da uničeno opremo v vojnah nadomeščajo z novo in sodobnejšo, ker stare v nekaterih primerih več ne izdelujejo.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

friderik1st
04. 02. 2007 01.06
In mogoce jo caka usoda J.F.K. ce bi po uspehu na volitvah spremenila stalisca- npr do bliznjega vzhoda.
Vegos
03. 02. 2007 23.56
Heh, ja no. Saj jih bo še teplo. Uničili so Afganistan, uničili so Irak. To pa sta bili edini dve državi, ki sta zmogli Iran držati v šahu. Zdaj pa je Iran postal lokalna velesila.
Rijad Proši?
03. 02. 2007 23.35
Hillary je še slabša varijanta od Busha. Navadna gos. Že njen mož je srau z vojnami.
ffister@volja.net
03. 02. 2007 21.27
Morda pa je miroljubna H. Clinton reinkarnacija A. N. Chamberlaina, ki je leta 1938 podpisal Muenchenski sporazum s Hitlerjem v prepričanju, da bo s tem preprečil 2. svetovno vojno. Kaj se je iz tega izcimilo, pa tako vsi vemo.
goso
03. 02. 2007 19.17
V ZDA pravijo "In God we Trust", zraven pa najvišji predstavniki lažejo ter kršijo božje pravilo "Ne laži". Z lažjo so napadli Irak, to jim bomo vedno vrgli v glavo, ko bojo moralizirali...
trupl0@gmail.com
03. 02. 2007 19.01
Pa kaj še nimajo dovolj tega sranja?!