Tujina

Eksplozija plina v Bagdadu

Washington/Ženeva, 30. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ameriška vojska je sporočila, da je požar v središču Bagdada povzročila eksplozija plinske jeklenke. V požaru, ki je zajel dve stavbi, je umrl en človek, osem pa jih je bilo ranjenih.

Združeni narodi so pozvali svoje mednarodne uslužbence, naj začasno odidejo iz Bagdad in se udeležijo posvetov z vodilnimi predstavniki ZN o vprašanju varnosti v Iraku. Kje naj bi posvetovanja o varnosti v Iraku potekala, ni znano. Kot so pojasnili predstavniki ZN, ne gre za "umik"; ukrep velja za kakih 30 uslužbencev v Bagdadu, medtem ko ne zadeva uslužbencev ZN, ki delujejo v Erbilu na severu Iraka. Po ponedeljkovem krvavem samomorilskem napadu v Bagdadu, katerega tarča je bil Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), so ta organizacija, pa tudi nekatere druge napovedale umik osebja iz Iraka.

V petih samomorilskih napadih na sedež ICRC in štiri policijske postaje v Bagdadu je bilo v ponedeljek ubitih najmanj 42 oseb, več kot 200 pa je ranjenih. V napadu na poslopje ICRC je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi iraška sodelavca ICRC, več sodelavcev pa je bilo ranjenih.

Nenehno nasilje v Iraku močno otežuje nudenje pomoči tamkajšnjim prebivalcem, ki to pomoč krvavo potrebujejo. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), ki je bil v ponedeljek v Bagdadu tarča krvavega samomorilskega napada, je v sredo sporočil, da bo sicer še naprej nudil humanitarno pomoč Iračanom, a z manjšim številom mednarodnih uslužbencev. Del osebja bodo iz Iraka umaknili tudi Zdravniki brez meja.

Za napade odgovoren Sadamov podpredsednik

Iračani, ki so jih aretirali naj bi pripravljali nove napade na ameriške vojake (Foto: Reuters)
Iračani, ki so jih aretirali naj bi pripravljali nove napade na ameriške vojake (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Pentagon je do podatkov prišel po zaslišanju nekdanjega El Durijevega tajnika in dveh predstavnikov teroristične organizacije Ansar al Islam. El Duri je nekdanji podpredsednik iraškega revolucionarnega sveta, na ameriškem seznamu 55 najbolj iskanih Iračanov pa ima številko šest. Tako kot Husein prihaja iz Tikrita in velja za njegovega zaupnika, vendar pa se trenutno najverjetneje ne skriva na istem mestu.

Ameriška vojska je potrdila, da se je število napadov na tuje vojake v Iraku povečalo, samo v minulih 24 urah so koalicijske enote naštele 32 napadov na svoje vojake. Tudi v zadnjih sedmih dneh je bilo povprečno 33 napadov na dan, medtem ko je bilo teden poprej dnevno 20 do 25 napadov.

Predstavniki ameriške vojske poudarjajo, da je nujno čim prej odkriti, kdo stoji za napadi. Število ubitih ameriških vojakov je namreč po uradnem koncu spopadov v Iraku že nekaj časa večje kot je bilo v času same vojne. Od začetka maja se je po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva število ubitih povečalo na 117, medtem ko je v bojih padlo 114 ameriških vojakov.

Iraški uporniki pa ne napadajo zgolj vojaških ciljev. Tako je dva dni po krvavi samomorilski eksploziji na sedežu Rdečega križa v Bagdadu napad na nevojaški objekt že pokazal svoj učinek. Humanitarna organizacija je v Ženevi napovedala, da bo zmanjšala število svojega osebja v Iraku. Direktor Mednarodnega komiteja Rdečega križa Pierre Krähenbühl je sicer napovedal, da bo RK nadaljeval svoje humanitarno delo.

Aretirali snovalce novih napadov

Ameriški vojaki so v noči na četrtek med racijo v rojstnem kraju Sadama Huseina Tikrit aretirali več deset ljudi, osumljenih ustanavljanja nove teroristične mreže in načrtovanja terorističnih napadov na koalicijske sile, so sporočili predstavniki ameriške vojske v Iraku.

Tiskovna predstavnica RK v Bagdadu Nada Doumani pred porušenim poslopjem RK
Tiskovna predstavnica RK v Bagdadu Nada Doumani pred porušenim poslopjem RK FOTO: Reuters

Poleg tega je arabska televizijska postaja Al Džazira poročala, da so Američani med preiskavo neke hiše na zahodu Bagdada aretirali še deset domnevnih gverilcev ter zasegli protitankovske minomete in drugo orožje.

Ameriško pomoč bo nadzoroval inšpektor

Člani ameriškega predstavniškega doma in kongresa so se v sredo dogovorili o pomoči v višini 18,4 milijarde dolarjev za obnovo Iraka v letu 2004. Predstavniki obeh domov ameriškega kongresa so tako popustili pod pritiski administracije predsednika Georgea Busha, naj zavrnejo predlog, da bi polovico od teh sredstev Iraku namenili v obliki postojil Iraku. O predlogu zakona o pomoči Iraku morata sedaj razpravljati tako predstavniški dom kot senat, ki ga morata potrditi, preden ga bo Bush podpisal. Člani ameriškega predstavniškega doma in senata so se obenem dogovorili, da bodo ustanovili začasen položaj generalnega inšpektorja za Irak, ki bo nadziral porabo denarja, ki so ga ZDA v obliki pomoči namenile obnovi Iraka.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.