Tri eksplozije so se zgodile v t.i. "Zeleni coni", področja nekdanjih palač Sadama Huseina ob reki Tigris, kjer se nahajata tako ameriško vojaško poveljstvo v Iraku, kot tudi središče Koalicijskih začasnih oblasti, ki jih vodi Paul Bremer. Ni še znano, ali gre za minometni ali raketni napad.
Gre za drugi zaporedni večer eksplozij v središču iraške prestolnice. V ponedeljek zvečer so odjeknile tri eksplozije. Eden od izstrelkov je po navedbah ameriškega poveljstva zadel njihovo oporišče, vendar ni povzročil škode ali terjal žrtev.
Britansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je bil minuli petek v Iraku ubit britanski vojak. Po navedbah ministrstva je 31-letni Ian Plank 52 žrtev med britanskimi vojaki od začetke vojne v Iraku 20. marca. Od konca večjih spopadov v državi 1. maja pa je umrlo 19 Britancev.
Napadi na več koncih po Iraku
V eksploziji bombe v Bagdadu je bil dopoldne ubit en ameriški vojak ubit, eden pa ranjen. Tiskovni predstavnik ameriških vojaških sil v Iraku je sporočil, da je eksplozija v iraški prestolnici odjeknila v torek zjutraj. Pred eksplozijo v Bagdadu pa je v eksploziji doma narejene bombe v Tikritu, na severu Iraka, življenje izgubil prav tako en ameriški vojak.
V bližini svetišča v svetem mestu Karbala, južno od Bagdada, pa je bil v sinočnji eksploziji ubit nek iraški civilist, več oseb pa je bilo ranjenih. Kot je povedal predstavnik poljske vojske, ki nadzoruje območje Karbale, med zavezniškimi vojaki ni bilo žrtev, ob tem je poudaril, da primer preiskuje iraška policija.
Bagdad zapustili tudi španski diplomati
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v ponedeljek v New Yorku za novinarje potrdil, da je kakih 20 mednarodnih uslužbencev OZN, ki so minuli teden še delali v iraški prestolnici, medtem odpotovalo ali so na poti iz mesta. Za začasen umik osebja s španskega veleposlaništva iz Iraka se je odločila tudi Španija. Kot je pojasnila španska zunanja ministrica, je razlog za umik "izredno zapleten položaj" v državi.
Medtem v New Yorku proučujejo poročilo nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija o tem, "kaj je kdo naredil in kdo je kaj pustil za seboj" pred krvavim bombnim napadom na sedež OZN v Bagdadu 19. avgusta. Komisija OZN očita zelo pomanjkljive varnostne ukrepe.
Annan pa je oblikoval posebno skupino neodvisnih strokovnjakov, ki bo preučila, kdo je odgovoren za napake, zaradi katerih je bil mogoč avgustovski napad na sedež svetovne organizacije z 22 smrtnimi žrtvami. S tem je odgovoril na poročilo posebne neodvisne komisije, ki je kritizirala OZN zaradi velikih napak na področju varnosti, ki so ogrozile življenja osebja in terjale nepotrebne žrtve, ter obsežnega neizpolnjevanja varnostnih postopkov OZN, neprimernega ocenjevanja grožnje v Iraku in neustreznega odnosa voditeljev ZN do reševanj vprašanja varnosti.
Napotitev turških sil še vedno možna
Turški veleposlanik v Washingtonu Osman Faruk Logoglu je dejal, da je napotitev turških sil v Irak še vedno možna. Ob tem je dejal, da se neuradni pogovori z ZDA v zvezi s tem nadaljujejo, dodal je tudi, da Turčija ne vztraja pri napotitvi sil v Irak, in opozoril na nasprotovanje turškega javnega mnenja vojaškemu sodelovanju v Iraku.
Veleposlanik je poudaril, da njegova država ne bo poslala svojih sil brez povabila iraškega sveta prehodne vlade. Kot je dejal, morajo ZDA bolj pritisniti na svet, naj podpre napotitev turških sil. Po njegovih besedah pa naj ZDA ne bi bile pripravljene na ta korak. "Dokler nimamo jasne pobude iraškega naroda, ne bomo vztrajali pri napotitvi v Irak. Naša ponudba je pomoč. Želimo biti prepričani, da bomo v Iraku dobrodošli, če gremo tja," je dodal Logoglu.
