To je za današnjo izdajo francoskega dnevnika Le Figaro izjavil generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej. Če želi kongres sprostiti milijone dolarjev za izdelavo manjših jedrskih bomb, kar je daleč od jedrskega razoroževanja, potem ZDA očitno želijo izboljšati svoj arzenal, je za Le Figaro še dejal El Baradej.
Če se Severni Koreji ne bi zdelo, da jo ogrožajo tisti, ki ji skušajo vsiliti spremembo režima, bi lahko spoznala, da bi v zameno za odpoved jedrskem orožju dobila pomoč za premostitev gospodarske krize, je za Le Figaro še menil generalni direktor IAEA.
Kot je v četrtek dejal nek visoki ameriški predstavnik, ZDA ne želijo začeti dvostranskih pogovorov s Severno Korejo pred uradnim začetkom šeststranskih pogovorov o severnokorejskem jedrskem vprašanju.
Prvi večstranski poskus za rešitev krize je bil sicer že aprila, ko so se v Pekingu sestali predstavniki ZDA, Kitajske in Severne Koreje. Pogovori so bili neuspešni in so se končali predčasno, potem ko je Pjongjang priznal, da ima jedrsko orožje in da ga namerava v prihodnosti tudi testirati.
Prav tako v Pekingu pa je avgusta prišlo do šeststranskih pogovorov, ki so se jih udeležili predstavniki Severne in Južne Koreje, Japonske, Kitajske, Rusije in ZDA. Dogovorili so se, da bodo pogovore nadaljevali, vendar pa se niso odločili, kje in kdaj. Kasneje so se dogovorili, da naj bi se pogovori nadaljevali predvidoma sredi decembra v Pekingu.
Kriza na Korejskem polotoku je izbruhnila oktobra lani, ko je Pjongjang priznal, da je razvijal tajni jedrski program in s tem kršil sporazum z ZDA iz leta 1994. Washington in njegovi zavezniki so zaradi tega začasno ustavili dobavo nafte Severni Koreji, ki pa je v odgovor izgnala inšpektorje IAEA ter januarja odstopila od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Severna Koreja je nato maja še sporočila, da se zaradi sovražne politike ZDA do Pjongjanga odpoveduje dogovoru z Južno Korejo iz leta 1992 o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja.
