Tujina

El Baradej ponižen in ponosen

Oslo, 07. 10. 2005 11.24 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Dobitnika Nobelove nagrade za mir sta Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni sekretar.

Generalni sekretar Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej
Generalni sekretar Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej FOTO: Reuters
Premier Janez Janša je čestital letošnjim Nobelovim nagrajencem. V čestitki dobitnikoma Nobelove nagrade za mir, organizaciji IAEA in njenemu generalnemu direktorju El Baradeju, pa je premier zapisal, da visoko ceni njuna prizadevanja pri zagotavljanju standardov varne in miroljubne uporabe jedrske energije ter odločnost zagotoviti čim širše mednarodno sodelovanje na tem področju.

Odbor za podeljevanje Nobelove nagrade za mir je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in njenega egiptovskega sekretarja Mohameda El Baradeja izbral med 199 kandidati. 

Dobitnika si nagrado zaslužita za prizadevanja za preprečitev uporabe jedrske energije v vojaške namene in zagotovitev, da se jedrska energija v miroljubne namene uporablja na najbolj varen način, je v obrazložitvi zapisal petčlanski odbor.

"V času, ko se grožnja jedrskega orožja znova krepi, želi odbor poudariti, da se je treba s to grožnjo soočiti v okviru najširšega možnega mednarodnega sodelovanja. To načelo se najbolj izraža prav v delu IAEA in njenega generalnega direktorja," še piše v obrazložitvi.

Generalni sekretar IAEA Mohamed El Baradej
Generalni sekretar IAEA Mohamed El Baradej FOTO: Reuters

IAEA: Ponosni smo

Na sedežu IAEA na Dunaju so ob razglasitvi letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade za mir povedali, da so zelo ponosni. 

IAEA, ki je bila ustanovljena pred 50 leti, njen namen pa je bil širjenje jedrske tehnologije v miroljubne namene, je pod El Baradejevim vodstvom postala glavna mednarodna institucija za jedrsko razorožitev. 63-letni egiptovski diplomat, ki jedrsko agencijo ZN vodi od leta 1997, in IAEA igrata osrednjo vlogo v pogajanjih o jedrskih programih Severne Koreje in Irana.

Mohamed El Baradej bo nagrado oziroma zlato medaljo, diplomo in ček za 1,3 milijona ameriških dolarjev (1,1 milijona evrov) prevzel 10. decembra v norveški prestolnici Oslo, ob obletnici smrti ustanovitelja sklada Alfreda Nobela, švedskega industrialca in izumitelja dinamita.

Imenovanje agencije slaba šala?

Na seznamu dobitnikov Nobelove nagrade za mir so se v preteklosti znašla imena kot so Martin Luther King ml. (1964), mati Tereza (1979), Dalaj Lama (1989), Mihael Gorbačov (1990), Nelson Mandela (1993), Šimon Peres in Jaser Arafat (1994) ter mnogi drugi. Mati Tereza na banket ob podelitvi nagrade ni hotela priti, saj je dejala, da bi ta denar lahko porabili za zmanjševanje revščine. Organizatorji so zaradi tega tisto leto banket odpovedali. Med nominiranci za nagrado pa sta se znašla tudi diktatorja Adolf Hitler in Josip Stalin.

Odzivi na letošnjo razglasitev so večinoma pozitivni, v ozadju pa je že slišati tudi kritike. Francoski predsednik Jacques Chirac in britanski premier Tony Blair sta ob robu srečanja v Parizu dejala, da ta nagrada jasno kaže pomen dela agencije na področju svetovnega miru in varnosti. Tudi nemški kancler Gerhard Schrëder je pozdravil izbiro nagrajencev in jo označil kot "zelo pametno". Enako menijo v Rusiji. Sergej Prihodko, zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, ter dodal, da Rusija glede jedrskih vprašanj deli stališče z IAEA. 

Izbiro nagrajenca so med drugimi pozdravili tudi generalni sekretar ZN Kofi Anan, nekdanji generalni direktor IAEA Hans Blix in podpredsednik izraelske vlade Šimon Peres

Do odločitve komisije pa je bil kritičen Japonec Sendži Jamaguči, ki je bil kot predstavnik preživelih eksploziji atomske bombe v Nagasakiju že večkrat nominiran za Nobelovo nagrado. Komisijo je obtožil, da je IAEA izbrala, ker se ni želela zameriti ZN. Izrazil je tudi mnenje, da bi morala IAEA in El Baradej storiti več, da se ne bi ponovile tragedije iz Hirošime in Nagasakija.

IAEA je organizacija, ki je leta 1986 tri mesece po nesreči v Černobilu sporočila: Nič resnega, Černobil se lahko zgodi vsako leto, jedrska energija bo preživela. Ruski okoljevarstvenik Aleksej Jablokov, ki je bil šokiran ob izbiri nagrajenca

Skupina francoskih okoljevarstvenikov za opustitev jedrskega orožja Sortir du Nuclear pa je razglasitev nagrade označila za slabo šalo, ker naj bi bili nagrajenci neuspešni pri preprečevanju neširjenja jedrskega orožja. 

Prav tako nad letošnjima dobitnikoma prestižne nagrade ni preveč navdušena mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki je kritična do "dvojne vloge jedrskega policista in zagovornika". "IAEA nadzoruje širjenje jedrskega orožja, hkrati pa je odgovorna za širjenje tehnologije" za izdelavo tega orožja, so sporočili iz Greenpeacea.

Na seznamu sta bila tudi Colin Powell in Bono Vox

Mnogi so sicer napovedovali, da je med ožjimi favoriti japonska organizacija preživelih žrtev Hirošime in Nagasakija, saj svet letos obeležuje 60. obletnico uporabe prve atomske bombe. 

Poleg omenjene organizacije sta se med kandidati pogosto omenjala tudi nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell in finski mirovni posrednik Martti Ahtisaarij, ki je posredoval pri sklepanju sporazuma med indonezijsko vlado in uporniki v provinci Aceh na Sumatri.

Z globalnim delovanjem za zmanjšanje lakote in revščine v Afriki je nase opozoril tudi pevec irske skupine U2 Bono Vox, ki je bil prav tako eden izmed možnih kandidatov.

Dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir je naznanil predsednik norveškega odbora Nobelovih nagrad Ole Danbolt Mjoes
Dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir je naznanil predsednik norveškega odbora Nobelovih nagrad Ole Danbolt Mjoes FOTO: Reuters

Nobelove nagrade, ki jih vsako leto podeljujejo za posebne dosežke v dobrobit in za napredek človeštva, je od prve podelitve leta 1901 prejelo okoli 700 ljudi in ustanov z vsega sveta. Letos je bilo za nagrado nominiranih 199 kandidatov, med njimi 36 mednarodnih organizacij.

Leta 2004 je Nobelovo nagrado za mir prejela okoljevarstvenica Wangari Maathai
Leta 2004 je Nobelovo nagrado za mir prejela okoljevarstvenica Wangari Maathai FOTO: Reuters

Lani je Nobelovo nagrado za mir prejela kenijska okoljevarstvenica Wangari Maathai in postala prva Afričanka, ki je prejela to nagrado.

Zaslužila si jo je za "prispevek k trajnostnemu razvoju, demokraciji in miru", saj je "mir na Zemlji odvisen od naše zmožnosti zaščititi naše življenjsko okolje". 64-letna Maathaijeva vodi gibanje Zeleni pas, ki je v Afriki zasadilo več kot 30 milijonov dreves.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni