Svetovna meteorološka agencija (WMO) je sporočila, da je kar 70-odstotna možnost za pojav El Niña še pred koncem letošnjega leta. Zadnji El Niño se je pojavil v letih 2015–16 in je bil eden najmočnejših. Imel je izreden vpliv na vremenske vzorce širom po svetu. Vremenoslovci so še sporočili, da ne pričakujejo, da bo ta tako močan kot zadnji zabeležen.

Po podatkih WMO je sedaj že jasno, da klimatske spremembe vplivajo tudi na dinamiko pojavljanja El Niña in njegove sestre dvojčice – La Niñe. Kot kaže, segrevanje ozračja vpliva na pogostejše pojavljanje El Niña. Ta se sicer pojavlja ciklično (na dve do sedem let).

El Niño leta 2015–16 je bil eden najmočnejših zabeleženih in je imel izreden vpliv na vremensko dogajanje po svetu, posledično pa tudi na kmetijstvo in gospodarstvo. Tudi na njegov račun je bilo leto 2016 najbolj vroče v zgodovini uradnih meritev.

El Niño (v prevodu to pomeni deček) povzroča sušo na številnih kontinentih, najhuje v Afriki. V Južni Ameriki povzroča številne obsežne poplave (zlasti v Braziliji, Argentini, Paragvaju in Urugvaju).

Predviden vpliv El Niña po svetu:

Nastaja v paru z La Niño (deklico). Ta pojav, ki prinaša hladnejše temperature morja v ekvatorialnem delu Tihega oceana, je oslabel v začetku letošnjega leta. La Niña ima sicer manjši vpliv na vremensko dogajanje po svetu.

Meritve, ki jih opravlja WMO, kažejo, da je verjetnost, da se bo do božiča razvil El Niño, kar 70-odstotna. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, sklepajo, da tokratni El Niño k sreči ne bo tako močan kot njegov predhodnik, kar pomeni, da bo njegov vpliv na dogajanje po svetu manjši, a daleč od tega, da bi ga lahko jemali prelahko. "Napovedovanje tega pojava in priprave nanj lahko rešijo številna življenja in zmanjšajo gospodarsko škodo," opozarjajo na WMO.

Je pa WMO prvič sočasno objavila napoved El Niña z napovedjo globalnega vremena za obdobje od septembra do novembra. Ta napoved med drugim predvideva, da bodo nadpovprečne temperature v skoraj celotni azijsko-pacifiški regiji, večjem delu Evrope, Severne Amerike, Afrike in večjem delu obalne Južne Amerike.

"Leto 2018 se je začelo s šibko La Niño, a njen ’hladilni’ učinek ni bil dovolj, da bi zmanjšal vsesplošno segrevanje ozračja, kar pomeni, da je letošnje leto kandidat, da postane eno najbolj vročih v zgodovini meritev," še navaja WMO.

Kaj sploh je El Niño?

To je pojav, ki je povezan z nenavadno toplim morjem v ekvatorialnem delu Tihega oceana. Gre za območje med 5° južno in 5° severno od ekvatorja ter med 120° do 170° zahodno. To območje pa imenujemo regija 3.4. Gre za zelo veliko območje, ki je veliko okoli 1100 km krat 6600 km oziroma dobrih 7 milijonov kvadratnih kilometrov.

O El Niñu govorimo, ko pet zaporednih trimesečnih povprečij temperature vode na površju morja v regiji 3.4 preseže odklon 0.5 stopinj Celzija. Višji kot je odklon, močnejši je El Niño. El Niño prihaja v paru z La Niño (deklico), ki ima obratni učinek, a so njene posledice v primerjavi z El Niñom bistveno manjše. La Niña običajno nastopi po koncu El Niña, o tem pojavu pa govorimo, ko je temperaturni odklon v omenjeni regiji petkrat zapored negativen.

Ta vremenski vzorec, ki se imenuje tudi južna oscilacija, se na tem območju pojavlja že stoletja. Ima velik vpliv na svetovno podnebje, a majhen vpliv za območje Evrope.