Po napovedih znanstvenikov pri Svetovni meteorološki organizaciji(WMO) pa tokrat še zdaleč ne bo tako uničujoč. Direktor WMO Michael Coughlan pa je kljub temu poudaril, da to ne izključuje primerov, v katerih bi El Nino lahko povzročil precejšnjo škodo. Pred leti je El Nino z uničujočimi nevihtami, vročinskimi valovi, poplavami, pozebami in sušami poleg žrtev povzročil tudi približno za 32 milijard dolarjev škode.
Metereologi pri WMO lahko zaenkrat predvidijo vremenske pojave le do začetka leta 2002, tako da znanstveniki trenutno še ne vedo, ali se bo El Nino pozneje okrepil ali oslabel.
El Nino nastopi, ko oslabijo vetrovi, ki ponavadi nad ekvatorjem pihajo od vzhoda proti zahodu. Zatem se kot posledica zviša temperatura površinskih voda v vzhodnem Tihem oceanu, kar skupaj z spremembami v zračnem tlaku spremeni potek zračnih tokov v višjih plasteh atmosfere. Ti zračni tokovi, ki pomembno vplivajo na svetovno vreme, nato spremenijo količino padavin po celem planetu. V najbolj tipičnem primeru se poveča količina padavin na pacifiški obali Latinske Amerike, medtem ko Indonezija in severna Avstralija dobita manj dežja kot ponavadi. Te spremembe nato vplivajo na vreme po vsem svetu.
Preden je globalno vreme pred nekaj meseci zopet prišlo v normalno stanje, pa je nanj vplival pojav La Nina, pri katerem se vetrovi v vzhodnem Tihem oceanu okrepijo, kar povzroči hladnejše površinske vode v vzhodnem Pacifiku.
