Haaško sodišče je pojasnilo, da je pri določanju kazni 72-letni Plavšićevi upoštevalo njeno starost ter pričanja nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright in drugih, ki so sodnikom zatrdili, da je obtoženka igrala pomembno vlogo pri uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995. Kljub vsemu pa je Plavšićeva obenem odvrnila pogled od pobijanja, mučenja in ropanja, je še povedalo sodišče.
Priznala sistematično pobijanje
Plavšićeva, ki je bila predsednica Republike srbske med letoma 1996 in 1998, je pred haaškim sodiščem 17. decembra lani priznala krivdo za zločine proti človečnosti nad bosanskimi Muslimani in Hrvati med vojno v BiH. V nastopu pred sodiščem je Plavšićeva takrat dejala, da je bilo na tisoče Muslimanov in Hrvatov žrtev organizirane in sistematične politike vodstva Republike srbske, katerega članica je bila tudi sama, da se jih odstrani z ozemlja, ki so ga Srbi imeli za svojega.
Kot je povedala, je takrat sama sebe z lahkoto prepričala, da je šlo pri tem za vprašanje obstoja in samoobrambe Srbov, da se ne bi ponovilo njihovo trpljenje iz druge svetovne vojne, vendar pa njeno takratno prepričanje ničesar ne opravičuje. Priznala je, da so jo med vojno v BiH obveščali o okrutnem in nečloveškem ravnanju Srbov. V prepričanju, da gre za boj za preživetje, pa se s temi informacijami ni ukvarjala. Odgovornost za to je po besedah Plavšićeve le njena stvar.
Del Pontejeva zahtevala 15 do 25 let
Haaška tožilka Carla del Ponte je na sklepni obravnavi v procesu proti Plavšićevi zahtevala zaporno kazen v višini od 15 do 25 let. Tožilstvo bi brez priznanja krivde Plavšićeve sicer zahtevalo doživljenjsko zaporno kazen, je dejala glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. Obenem pa nekateri tudi domnevajo, da je Plavšićeva ugodila zahtevi tožilstva, da se kot priča pojavi na nekaterih drugih sojenjih.
