Najprej je odjeknila novica, da je ena izmed terorističnih celic v Iraku, tako imenovana Islamistična država Irak, prebivalce Egipta pozvala k oblikovanju države na principih šeriatskega prava, poroča spletna stran SITE, ki nadzira dogajanja glede svete vojne. Dodali so, da se je v Egiptu že začel pohod džihada in da v njem morajo sodelovati vsi, ki lahko.

Ena in edina – egiptovska revolucija

Nato so danes na spletni strani Muslimanske bratovščine objavili odziv na besede iranskega ajatole Hameneja. Ta naj bi danes dejal, da je iranski narod zaradi svojega vztrajanja pri islamu postal vzor drugim narodom. Ker je uradni Iran že večkrat namigoval na želen razvoj dogodkov v Egiptu (in tudi v Tuniziji in celotnem arabskem svetu) in ker je vse več ugibanj o tem, da se morda v Egiptu odvija islamska revolucija, so predstavniki Muslimanske bratovščine na svoji spletni strani zapisali, da gre za egiptovsko in ne islamsko revolucijo. Iranskemu ajatoli so tako odgovorili, da v svoji državi pozivajo k demokratičnim spremembam, pri tem pa bodo sodelovali s svojimi kolegi – "sekularnimi revolucionarji". Dodajajo, da ne bodo pustili ajatoli, da "ukrade revolucijo".

Sicer pa so protestniki in nasprotniki egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka že večkrat poudarili, da želijo demokratične volitve, na katerih bo ljudstvo izbiralo svoje predstavnike. To poudarjajo tudi predstavniki Muslimanske bratovščine. Poudariti je treba, da so Mubarakovo vladavino spremljali škandali s prevarami na volitvah, dolgo pa opozicija ni niti mogla kandidirati s svojimi predstavniki.

Egiptovski podpredsednik Omar Sulejman je medtem v pogovoru, ki ga je danes objavilo več egiptovskih časnikov, dejal, da je ob odprtju zaporov po začetku nemirov v Egiptu pobegnilo več islamskih teroristov. "Egipt zdaj ogrožajo kriminalci in islamske organizacije," je poudaril.

Dodal je, da so skrajneži zdaj na prostosti, in to ravno v času, ko policiji po njegovih besedah manjka motivacije. Med pobeglimi zaporniki naj bi bili tudi taki, ki so povezani z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida.

Sicer pa ameriška televizija CNN poroča, da Muslimanska bratovščina ne bo sodelovala na predsedniških volitvah.

'Skupaj se borimo za Egipt'

Včeraj in danes ponoči so v središču Kaira potekali največji protesti doslej, poročajo tuji mediji, ki dodajajo, da ljudje še naprej vztrajajo na trgu Tahrir in zahtevajo takojšnji odstop predsednika Mubaraka. Včeraj je pred množico spregovoril tudi Wael Ghonim, sicer direktor marketinga za Bližnji vzhod v podjetju Google, bloger in aktivist, katerega je policija aretirala takoj po začetku protestov. Dejal je, da zdaj ni čas za stranke in ideologije ali za uresničevanje osebnih ciljev, temveč čas, da se skupaj borijo za Egipt. Množica je njegove besede sprejela z odobravanjem in pesmijo. Ghonim je eden izmed tistih, ki so na internetu sprožili egiptovsko revolucijo.

Navdušenja pa ni požel Tamer Hosni, ki velja za priljubljenega pevca in igralca. Danes zjutraj je prišel na trg Tahrir in želel nagovoriti množico, ki ga je izžvižgala. Hosni je namreč le nekaj dni pred tem prek državne televizije pozival protestnike, naj se odpravijo domov. Ali je to želel povedati tudi danes, ni znano, saj ga je morala iz množice reševati vojska, ki je morala tudi streljati v zrak.

V spopadih pet mrtvih

V spopadih med policijo in okoli 3.000 protestniki, ki se v okviru demonstracij proti predsedniku Hosniju Mubaraku že drugi dan odvijajo v mestu El Karga na jugu Egipta, je umrlo najmanj pet ljudi, 100 je bilo ranjenih. Policija je v tem mestu v torek namreč s pravimi naboji streljala na jezno množico, ta pa je v odgovor zažgala več uradnih poslopij, med njimi dve policijski postaji, policijsko postojanko, poslopje sodišča in lokalni sedeže Mubarakove vladajoče Narodne demokratske stranke.

Nemiri na jugu Egipta kažejo, da se je nezadovoljstvo nad 30-letno vladavino Mubaraka razširilo izven osrednjega kairskega trga Tahrir, kjer protestniki danes demonstrirajo že 16. dan zapored.

Protestniki pa še naprej pozivajo k nadaljevanju demonstracij, vse do uresničitve njihovih zahtev. Prva je: Hosni Mubarak mora takoj odstopiti s položaja. Včeraj naj bi se odvijal največji protest do zdaj, po poročanju nekaterih medijev pa je bilo na ulicah večje število ljudi, ki so se protestov udeležili prvič. Egiptovski minister je povedal, da bo vojska primorana ukrepati, če bodo protestniki državo porinili v kaos.

Tuji novinarji poročajo tudi, da je v državi vse več delavskih stavk. Novinarka Al Džazire poroča, da je delavskih stavk vse več. Najmanj 6000 naj bi jih bilo samo v Kairu. Medtem ko sindikati Mubaraka ne pozivajo k odstopu, pa s stavkami izražajo svoje nezadovoljstvo z vlado in svojimi plačami.

S stavko je tako začelo 3.000 egiptovskih železničarjev. Nekateri so se usedli na železniške tire, da bi s svojim telesom preprečili vlakom pot. Jutri se jim bodo pridružili tudi vozniki avtobusov.

V Aleksandriji se je zbralo na tisoče ljudi, ki so popolnoma ohromili mesto. Med množico že kroži sporočilo, da bo notranji minister podal sporočilo, v katerem naj bi opogumil policiste, naj najamejo nasilneže, ki bi napadli protivladne protestnike. Čeprav resničnost sporočila ni potrjena, pa je med protestniki vse bolj nemirno.

Protest tudi pred parlamentom

Pred zgradbo egiptovskega parlamenta v Kairu se je danes zbralo več sto protestnikov, ki zahtevajo odhod Mubaraka. Zgradbo parlamenta varuje vojska, med drugim tudi z oklepniki. Protesti pred parlamentom sicer potekajo mirno.

Je pa neka skupina protestnikov želela preprečiti vojski, da bi protestnike pred parlamentom pregnali. Vojska jih je skušala prepričati, da bi odšli, vendar so protestniki blokirali dva izhoda pred parlamentom.

V parlamentu ima večino Mubarakova vladajoča Narodna demokratska stranka (NDP), ki je po mnenju protestnikov del predsednikovega avtokratskega režima. "Tu smo se zbrali, da bi članom NDP preprečili vstop v parlament. Tu bomo ostali, dokler ne bodo ugodili našim zahtevam ali pa bomo umrli," je pojasnil eden od protestnikov. Množica je pred zgradbo vzklikala gesla proti Mubaraku in vihtela egiptovske zastave.

'Preklic zakona bi bilo preveliko tveganje'

Potem ko so ZDA Egipt pozvale, naj prekliče zakon o izrednih razmerah, je egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt sporočil, da jim nasvet ZDA popolnoma nič ne koristi. Kot je povedal, je začuden, da je podpredsednik Biden pozval k takojšnji ukinitvi zakona. Minister namreč pravi, da potrebuje vlada nekaj časa, da vrne državo v normalno stanje, šele potem lahko prekliče zakon. Hitra sprememba bi po njegovem namreč pomenila resno tveganje.

Egipt ni navdušen nad tujim obiskom

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton želi prihodnji teden odpotovati v Egipt, a na egiptovski strani so do tega zadržani, so danes v Bruslju povedali viri pri EU. "Ashtonova želi v Egipt, a potrebno je, da si to želijo tudi v Egiptu," so dejali viri.

Egiptovski zunanji minister je po navedbah evropskih virov dejal, da bi mu bilo zaradi natrpanega urnika in protivladnih protestov na egiptovskih ulicah ljubše, če februarja ne bi imel tujih obiskov.

V EU sicer po navedbah virov še vedno računajo, da bo obisk Ashtonove mogoče izvesti februarja. "Težko si je predstavljati, da v Egiptu ta mesec ne bi želeli sprejeti Ashtonove. To ne bi bila le zavrnitev Ashtonove, ampak celotne EU, ki je ena glavnih partneric Egipta," so menili viri.

Ashtonova bo v ponedeljek obiskala Tunizijo. Ob tem je želela odpotovati še v Egipt, kjer naj bi se sestala s podpredsednikom Omarjem Sulejmanom in drugimi političnimi akterji, vključenimi v dialog z oblastmi, tudi z Muslimansko bratovščino.

EU je minuli teden egiptovske oblasti pozvala k "takojšnji in urejeni tranziciji" ter naj prisluhnejo demokratičnim pričakovanjem ljudi, ni pa neposredno pozvala k odstopu predsednika Hosnija Mubaraka, kar zahtevajo protestniki na egiptovskih ulicah.

Viri pri EU so to stališče danes pojasnili z besedami, da "Mubarak osebno" ni pomemben, temveč je pomembno, da se tranzicija začne "takoj". "Če pri tem obstajajo ovire, morajo biti odpravljene," so še dejali.