Evropski parlament je na tajnem glasovanju danes v Strasbourgu podprl začetek pristopnih pogajanj EU s Turčijo, če bo ta nadaljevala reforme ter izpolnjevala politične in druge pogoje, še posebej na področju človekovih pravic.
Resolucijo je Evropski parlament podprl s 407 glasovi za in 262 proti, 29 se jih je vzdržalo. Kljub tajnemu elektronskemu glasovanju pa so nekateri poslanci podporo začetku turškim pogajanjem med glasovanjem jasno nakazali z dvignjenimi plakati.
Z glasovanjem je 732 članski parlament tudi zavrnil dva ključna amandmaja, ki sta predvidevala, da bi Turčiji dodelili status 'posebnega partnerstva' oziroma zavrnili polnopravno članstvo.
Evroposlanci so z neobvezujočo resolucijo tudi pozvali voditelje EU naj pričnejo pogajanja s Turčijo 'brez nepotrebnega odlašanja'. Kot je znano, se bodo premierji in predsedniki držav petindvajseterice sestali v četrtek in petek in odločali o pričetku pogajanj s 70-milijonsko pretežno revno in večinoma muslimansko državo. V mnogih državah EU med prebivalci obstajajo zadržki proti polnopravnemu članstvu Turčije v povezavi.
Turčija ne gre v EU za vsako ceno
Turčija je izpolnila vse, kar je EU od nje pričakovala, vendar pa si za članstvo v povezavi ne bo prizadevala za vsako ceno, je v pogovoru za današnjo izdajo turškega časnika Miliyet dejal turški zunanji minister Abdullah Guel. Kot je pojasnil, obstajajo nekatere "rdeče linije", preko katerih Turčija ne more iti: pogajanja morajo imeti za cilj polnopravno članstvo Turčije v EU, EU pred rešitvijo ciprskega spora od Ankare ne more zahtevati priznanja Cipra, odločitev vrha o začetku pogajanj mora biti jasna in nedvoumna, članstvo pa ne sme biti pogojevano s trajnimi derogacijami.
Slovenski poslanci glasovali različno
V Evropskem parlamentu, ki je danes na zasedanju v Strasbourgu načelno podprl začetek pristopnih pogajanj s Turčijo, so slovenski poslanci glasovali različno. Tako sta za pogajanja s Turčijo glasovala oba poslanca liberalcev (ALDE), Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS) in poslanec Borut Pahor (socialisti-PES/ZLSD), med poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), ki je glede tega vprašanja najbolj razdeljena, pa sta Mihael Brejc (EPP/SDS) in Ljudmila Novak (EPP/NSi) podpisala predlog o tajnem glasovanju parlamenta, ki je med evropskimi poslanci, predvsem med zagovorniki pogajanj z Ankaro, na današnjem zasedanju sprožil val kritik.
Odločno so namreč proti tajnemu glasovanju nastopili poslanci ALDE in PES; nekateri od njih so tako med tajnim glasovanjem z dvignjenimi plakati, na katerih sta bili turška in zastava EU, javno pokazali podporo začetku pogajanj.
Kacin: Turčija lahko gre samo naprej
Jelko Kacin je poudaril, da se je v skupini ALDE zavzemal za čim širšo podporo Turčiji, zato je vesel današnjega izida. "Turčija je kot velik in dolg vlak, ki se težko premakne. Zdaj se je premaknil in v demokracijo vozi hitreje. Današnje glasovanje pomeni dovoljenje, da zapelje v tunel, kjer pa vlaki ne morejo obračati, lahko gredo samo naprej," se je slikovito izrazil Kacin. Dodal je, da se s tem na eni strani evropeizira Turčija, na drugi strani pa Evropa začenja proces, s katerim se bo ogromno naučila od te države. Obenem pa bo po njegovih besedah to velika vzpodbuda tudi za Hrvaško, namreč spoznanje, da ji ne bo nič poklonjeno zastonj, pa tudi sporočilo za Ukrajino in Belorusijo, je dejal Kacin.
Brejc: Turčija še vedno krši človekove pravice
Vodja slovenskih poslancev v evropski ljudski stranki Mihael Brejc je kot ključni razlog nasprotovanja poslancev iz EPP začetku pogajanj navedel kršitve človekovih pravic, ki se še vedno dogajajo v tej državi, še posebej mučenje in diskriminacija žensk, pa tudi vprašanje neupoštevanja manjšin in različnih verstev. V primeru Turčije bi morala EU ravnati dosledno ter pogajanja začeti, ko bo bili izpolnjeni vsi kriteriji. V tem primeru EU ni tako ravnala, ampak je izbrala novo pot. Ker Ankara ni izpolnila meril, je Brejc na tajnem glasovanju, kot je poudaril, glasoval za poseben oziroma t.i. privilegiran status Turčije, dokler država ne bi izpolnila kopenhagenskih meril.
Demonstracije armenske skupnosti proti vstopu Turčije v EU
V petek bodo v Bruslju ob robu vrha Evropske unije, na katerem naj bi sprejeli odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, potekale demonstracije armenske skupnosti v uniji proti vstopu Turčije v EU. "Turčija ni priznala niti genocida nad Armenci niti ne priznava Republike Ciper," je povedala predsednica Evro-armenske federacije Hilda Tchoboian.
Po turških podatkih naj bi v pokolih in deportacijah Armencev v Otomanskem imperiju med leti 1915 in 1917 umrlo med 250.000 in 500.000 ljudi, medtem ko armenska stran trdi, da je bilo žrtev poldrugi milijon. V 25 članicah EU ter Romuniji in Bolgariji, ki se bosta povezavi pridružili predvidoma leta 2007, ta čas živi okoli milijon ljudi armenskega rodu, največ, 400.000, v Franciji. Francoski zunanji minister Michel Barnier je v začetku tedna na srečanju zunanjih ministrov EU omenil, da bi morala Ankara, če se želi z unijo pogajati o vstopu, priznati genocid nad Armenci.
