Odločitev o Orbanovi usodi v EPP še ni padla

Odločitev o tem bo tako sprejela skupščina EPP prihodnji teden v Bruslju.  Izključitev je zaradi napada na evropske institucije sicer zahtevalo 13 strank iz različnih držav, vodja politične skupine Manfred Weber, ki je tudi kandidat EPP za predsednika Evropske komisije, pa je madžarskemu premierju postavil tri pogoje za obstanek Fidesza v EPP. To so umik spornih protievropskih plakatov in konec kampanje proti Bruslju, opravičilo ter delovanje Srednjeevropske univerze v Budimpešti.

"EPP je stranka jasnih vrednot, kdor jih ne spoštuje, ne more biti naš član," je pred sejo dejal Weber, ki se je v okviru prizadevanj za rešitev spora v torek v Budimpešti sestal z Orbanom.

Ob različnih pogledih znotraj EPP glede izključitve ali zamrznitve članstva Fidesz se, kot poudarjajo viri v Strasbourgu, vse glasneje izpostavlja vprašanje nadaljnje podpore Webru kot kandidatu za predsednika Evropske komisije na majskih evropskih volitvah.

Izključitev Fidesza je zahtevalo 13 strank iz EPP iz različnih držav, med njimi pa ni nobene slovenske. V SDS in SLS izključitvi nasprotujejo, NSi pa je za zamrznitev članstva.

Weber je konec tedna na obisku v Sloveniji pred majskimi evropskimi volitvami izrazil podporo sestrskim strankam v Sloveniji, SDS, NSi in SLS. Med drugim se je sešel s predsednikom SDS Janezom Janšo, s katerim pa v sporu EPP z Orbanom ne delita enakega stališča. Pojavila so se tudi ugibanja, kako bi v primeru izključitve Orbanove stranke iz EPP ravnala SDS.

EPP ima v 751-članskem Evropskem parlamentu 217 poslancev, med njimi 12 iz vrst Fidesza. Pred prihajajočimi evropskimi volitvami, na katerih naj bi se glede na predvolilne projekcije močno okrepile zlasti populistične in evroskeptične stranke, so v ospredju prav ugibanja glede možnosti povezovanja Orbana z njimi ob morebitni izključitvi. Pri tem se omenjajo predvsem Liga italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinia, Nacionalni zbor francoske skrajne desničarke Marine Le Pen in poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost.

Orban je sicer zatrdil, da želi njegova stranka ostati v EPP, ki bi jo bilo treba preoblikovati, a je obenem prejšnji teden zagrozil, da bi Fidesz lahko zapustila vrste EPP in se povezala s poljsko stranko Zakon in pravičnost.

Slovenski evropski poslanci iz vrst EPP izključitve sicer ne podpirajo. Nobenega razloga ni za kakršno koli kaznovanje, so v skupni izjavi pred sejo poudarili trije evropski poslanci iz vrst SDS, Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin.

"Fides je v Evropskem parlamentu proaktivna in lojalna delegacija, ki je s svojimi 12 glasovi pomemben odločevalec. Zato ni razloga za kakršno koli kaznovanje," so sporočili in dodali: "SDS tudi ostro zavrača predloge o izključitvi Fidesa in obžaluje, da predlagatelji iz vrst EPP tik pred volitvami uresničujejo agendo socialistov in liberalcev, ki želijo destabilizirati EPP."

Ne gre samo za plakate, ampak za strateške usmeritve glede Evropske unije in Evropske ljudske stranke, je poudaril Lojze Peterle (NSi). "Ta čas poteka intenziven pogovor, mislim, da je to boljše kot hitro kaznovanje," ocenjuje evropski poslanec, ki bi bil vesel, če bi prišlo do dogovora o sodelovanju tudi v prihodnosti. "Fidesz mora kot del Evropske ljudske stranke spoštovati vrednote in načela naše politične skupine. Obenem pa je pomembno opozoriti na premalo dialoga v preteklosti med Zahodno in Srednjo Evropo, zaradi česar prihaja do kratkih stikov v komunikaciji in političnih razhajanj," poudarja Peterle.

SLS nasprotuje tako izključitvi Fidesza kot zamrznitvi članstva ter poziva "vse akterje k pogovoru in dialogu," pa je poudaril Franc Bogovič. Pred "skrajno odločitvijo o izključevanju" je po njegovi oceni še možna umiritev strasti, pogovor in poenotenje znotraj EPP, kar bo v korist politične družine EPP in pravo sporočilo pred evropskimi volitvami.

Pri tem opozarja, da "krščansko-demokratske vrednote, kot so svoboda izražanja, demokracija in pravna država, ne smejo nikoli in nikjer biti postavljene pod vprašaj". EU oziroma evropske politične stranke pa se morajo zavedati tudi razlik glede stopnje razvoja demokracije in pravne države med zahodnimi, starimi demokracijami, in vzhodnimi članicami, kjer nekatere države še niso v celoti vzpostavile pravne države.