Sicer pa je po besedah prvega moža turške vlade Recep Tayyip Erdogana današnji dogovor o začetku pristopnih pogajanj med EU in Turčijo zgodovinski. 41 let prizadevanj in naporov se je Turčiji končno izplačalo, je dejal Erdogan, ki je prepričan, da se bo Turčija v prihodnjih letih zagotovo približala svojemu cilju. Turški premier z izkupičkom sicer ni bil 100-odstotno zadovoljen, kljub temu pa je menil, da je Ankari v Bruslju "uspelo".
Turčiji še več bremen
Erdogan predvsem obžaluje, da je EU Turčiji naložila nova bremena, ki jih koebenhavnski kriteriji za članstvo ne predvidevajo. Omenjene kriterije za začetek pristopnih pogajanj je namreč Turčija po Erdoganovih besedah že izpolnila. Kljub temu Erdogan meni, da se bo Turčija v naslednjih letih zagotovo približala svojemu cilju, čeprav se zaveda, da bo proces težji in z več ovirami kot dosedanje sodelovanje z EU.
Začetek pogajanj 3. oktobra
EU in Turčija sta danes v Bruslju dosegli dogovor o začetku pristopnih pogajanj 3. oktobra prihodnje leto, potem ko sta rešili sporno vprašanje priznanja Cipra. Kot predvideva dosežen dogovor, naj bi Turčija še pred dejanskim začetkom pogajanj podpisala protokol o širitvi pridružitvenega sporazuma iz leta 1963 na deset novih članic unije, ki so v povezavo vstopile 1. maja letos. Med njimi je tudi Ciper, ki bi ga Ankara tako de facto priznala, čemur ostro nasprotuje turška opozicija.
Turška opozicija je namreč danes vlado pozvala, naj v Bruslju prekine pogovore z voditelji Evropske unije in zavrne njihovo ponudbo o začetku pristopnih pogajanj. Vodja opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Deniz Baykal je ob tem dejal, da so pogoji, ki so jih voditelji EU postavili za začetek pristopnih pogajanj, "preveč strogi in nepošteni do Turčije".
Baykal je še najbolj razburjen zaradi prizadevanj, da bi voditelji EU Turčijo prisilili v priznanje Cipra. "Grški Ciprčani so bili uspešni v zahtevah, da postane priznanje republike Ciper pogoj za Turčijo," je dejal Baykal in dodal: "Če bomo priznali Ciper, potem smo izgubili vse."
EU si je pridržala pravico do prekinitve pogajanj
Sicer pa so voditelji članic EU na vrhunskem zasedanju kljub dogovoru o začetku pristopnih pogajanj poudarili, da če Turčija ne bo sposobna v celoti uresničiti vseh s članstvom povezanih zavez - še posebej gre za izpolnjevanje vseh meril za članstvo iz Koebenhavna - bo pač treba zagotoviti, da bo v evropske strukture vpeta na najmočnejši možen način.
Več pogojev je vrh Ankari postavil tudi za sama pogajanja. EU naj bi si zagotovila daljša prehodna obdobja, izjeme, posebne ureditve in t. i. stalne varovalke, še posebej na področjih prostega pretoka delavcev, kmetijstva in regionalne politike, pridržala pa si bo tudi pravico kadar koli ustaviti pogajanja, če bo ocenila, da Turčija ne izpolnjuje več političnih meril za članstvo.
Protesti Armencev
Več tisoč predstavnikov armenske skupnosti, ki živijo v državah članicah Evropske unije, se je danes zbralo v Bruslju in demonstriralo proti vstopu Turčije v EU. Armenska skupnost je od EU zahtevala, naj kot enega od pogojev za začetek pristopnih pogajanj z Ankaro navede turško priznanje genocida nad Armenci v začetku 20. stoletja. Po turških podatkih naj bi v pokolih in deportacijah Armencev v Otomanskem imperiju med leti 1915 in 1917 umrlo med 250.000 in 500.000 ljudi, medtem ko armenska stran trdi, da je bilo žrtev poldrugi milijon.
Naslednje leto tudi pristopni pogodbi z Bolgarijo in Romunijo
Voditelji EU pozdravljajo zaključek pristopnih pogajanj z Bolgarijo in Romunijo ter se veselijo, da ju bodo januarja 2007 pozdravili kot članici povezave. Ob tem vrh napoveduje, da bo pristopna pogodba z dvojico podpisana aprila 2005 ob robu zasedanja zunanjih ministrov, če bo dotlej svoje soglasje k vstopu obeh držav dal Evropski parlament.
Voditelji obe državi še opozarjajo, da morata nadaljevati s pripravami na članstvo ter z uspešnim in pravočasnim izpolnjevanjem zavez iz pristopnih pogovorov. Povezava bo napredek dvojice do širitve podrobno spremljala, v primeru Bolgarije še posebej na področju pravosodja in notranjih zadev, v primeru Romunije pa tudi še pri konkurenci in okolju.
