Tujina

EU bo odložila začetek pogajanj

Bruselj/Haag, 15. 03. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Kot se je izvedelo od diplomatskih virov blizu luksemburškega predsedstva EU, bo povezava v sredo na zasedanju zunanjih ministrov odložila začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško.

Po koncu današnje razprave na odboru stalnih predstavnikov držav članic pri EU v Bruslju so diplomatski viri blizu luksemburškega predsedstva povezave povedali, da bodo jutri, 16. marca, zunanji ministri na zasedanju odložili začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško, ki je bil napovedan za 17. marec, ker ni bil izpolnjen postavljeni pogoj, polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Ante Gotovina
Ante Gotovina FOTO: Reuters

"Predsedstvo EU ne vidi možnosti, da bi se pogajanja 17. marca začela. Ministri bodo v sredo potrdili ugotovitev predsedstva, da se pogajanja a priori ne morejo začeti," so dejali viri.

Zato pa naj bi s sprejetjem formalnega pogajalskega okvirja naši južni sosedi poslali "močan signal", da se bodo pogovori začeli takoj, ko bo država izpolnila pogoje za tak korak.

Del Ponte: Sodelovanje Hrvaške s Haagom boljše, a ne zadostno

Zagreb vztraja, da ne ve, kje je general Gotovina, ki je že od izdaje obtožnice leta 2001 na begu. Glavna tožilka haaškega tribunala del Pontejeva pa verjame, da je general na dosegu državnih oblasti in slednje obtožuje, da so ga iskale premalo resno in do nedavnega ovirale tudi delo haaških preiskovalcev.

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla del Ponte je ocenila, da je Hrvaška v zadnjem času okrepila svoja prizadevanja za izsleditev pobeglega generala Anteja Gotovine, a kljub temu nobena dodatna informacija ni spremenila njene predhodne ocene glede sodelovanja Zagreba s sodiščem, ki še vedno ni popolno.


V pismu, ki ga je tožilka naslovila na luksemburško predsedstvo povezave, to pa ga je posredovalo članicam EU, del Pontejeva navaja, da je prejela več različnih poročil hrvaških oblasti, vlade in drugih institucij, o raznih vidikih sodelovanja s Haagom in vanje vloženih naporov, ki nakazujejo, da je v iskanje pobeglega Anteja Gotovine vloženih več prizadevanj. A ti okrepljeni napori v zadnjem trenutku jasno kažejo, da je bilo izgubljenega veliko časa v upanju, da se bo Gotovina predal sam. Poleg tega poročila niti malo ne razkrivajo, kje se obtoženi nahaja, pa tudi usklajena in osredotočena niso, zato tožilke niso prepričala, da je narejeno vse, da bi se ubežnika našlo.

Sanader: Hrvaška polno sodeluje s haaškim sodiščem

Hrvaški premier Ivo Sanader je v Bruslju ponovno zatrdil, da njegova država polno sodeluje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zato pričakuje, da bo Evropska unija z njo 17. marca, kot je bilo načrtovano, začela pristopna pogajanja. "Hrvaška je izpolnila pogoj polnega sodelovanja s Haagom in pogajanja bi se morala začeti 17. marca," je poudaril hrvaški premier.

Ponovno je Sanader tudi zatrdil, da po vseh informacijah pobeglega generala Anteja Gotovine, tretjega najbolj iskanega človeka s seznama haaškega sodišča, ni na Hrvaškem. "Po naših informacijah Gotovine ni na Hrvaškem. To je edina in popolna resnica," je dejal Sanader, ki je v Bruselj pripotoval v poskusu pregovoriti povezavo, naj pogajanja vendarle začne. "Mi smo pripravljena začeti pogajanja. Želimo, da bi se glede tega poenotila tudi EU, tako da delitev ne bi bilo," je še dodal.

Hrvaški premier se je pogovarjal z Wilfriedom Martensom, predsednikom Evropske ljudske stranke (EPP), ki je največja politična družina v Evropi. EPP po Martensovih besedah meni, da "hrvaške oblasti polno in brez omejitev sodelujejo s haaškim sodiščem". Polno sodelovanje ne pomeni, da mora Zagreb pobeglega generala predati Haagu, je menil in dodal, da Hrvaška morda ni v položaju, da bi obtoženca lahko našla.