Ministri naj bi rešili najbolj sporno vprašanje glede pridobitve azila - gre za načelo o določitvi t.i. varnih tretjih držav, po katerem bi lahko članice unije iskalce zatočišča napotile nazaj v držav, iz katere so prišli.
Dve vrsti varnih držav
V prihodnje naj bi EU razlikovala med super-varnimi državami in varnimi državami. V prvo skupino sodijo države, ki so ne le ratificirale, temveč tudi spoštujejo konvencijo ZN o človekovih pravicah in ženevsko konvencijo o beguncih, glede varnih držav pa naj bi vsaka članica najprej oblikovala nacionalno listo.
Današnji sklep je podlaga za dogovor med članicami EU o skupnih minimalnih standardih v azilnem postopku. Super-varne tretje države bodo tiste države, ki spoštujejo omenjeni konvenciji. Če bo prosilec za azil prihajal iz omenjenih držav, bo sicer imel pravico do sprožitve azilnega postopka, vendar slednji ne bo odložil vrnitve v državo, od koder je prišel. Prednostna naloga članic je sicer oblikovanje nacionalnih list varnih držav, na podlagi katerih bo EU oblikovala skupno listo varnih držav in nato še listo super-varnih držav.
Današnji dogovor je sicer predpogoj za prehod sprejemanja odločitev na področju azilne politike s soglasja na kvalificirano večino, kot je to za obdobje po 1. maju predvidela tudi Amsterdamska pogodba. Notranje ministre unije so k sprejemu tega dogovora pozvali tudi voditelji sedanjih članic EU, saj naj bi namreč pravica do uporabe nacionalnega veta na področju azilne politike v EU s 25 članicami zelo otežila sprejemanje odločitev.
