Voditelji so "pozdravili skupen akcijski načrt s Turčijo" na podlagi deljene odgovornosti in vzajemnih zavez. Uspešna izvedba tega načrta bo prispevala k pospešitvi procesa vizumske liberalizacije, napredek na tem področju bodo članice unije ocenile spomladi prihodnje leto.
EU je tudi izrazila pripravljenost na znatno okrepitev političnega in finančnega sodelovanja s Turčijo ter izpostavila potrebo po oživitvi pristopnih pogajanj s Turčijo. To piše v sklepih, a podrobnosti akcijskega načrta niso uradno znane.
Prav tako niso znani konkretni nadaljnji koraki. Med vrhom so sicer pricurljale v javnost neuradne informacije, da načrt predvideva tri milijarde evrov pomoči Turčiji.
Cerar zadovoljen
Da je vrh danes stopil pomemben korak naprej pri soočanju s problematiko beguncev oziroma migrantov, je ocenil tudi slovenski premier Miro Cerar. "Gre za to, da smo s Turčijo dosegli nekatere dogovore, ki obetajo, da bi lahko v prihodnje dobro sodelovali na področju reševanja begunske problematike," je ocenil Cerar.
Pri tem je izpostavil dogovor, da bi lahko EU financirala stroške vzdrževanja begunskih taborov v Turčiji, nadaljevanje procesa vizumske liberalizacije in pogajalskega procesa. "To je zelo obetavno, bo pa treba vse te zadeve implementirati in počakati, da vidimo, kako uspešni bomo," je opozoril.
Po podatkih prostovoljcev, ki so na terenu v Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem, so tudi tam razmere zaskrbljujoče. Iz srbskega Preševa poročajo tudi o močnem deževju in poplavah, begunci pa naj ne bi imeli ustreznega zavetja. veliko je obolenj dihal, podhladitev pri mlajših in starejših, kronične izčrpanosti zaradi poti, mraza in dežja. Ljudje nimajo primerne obleke in obutve.
Vsi, ki lahko, pomagajte.
Frontex
Tusk je izpostavil tudi poziv k vzpostavitvi sistema integriranega upravljanja zunanje meje, ki bo presegel sedanji mandat evropske agencije za zunanjo mejo Frontex.
Ta bo v prihodnjih mesecih med drugim okrepljen tako, da bo lahko Frontex na lastno pobudo vračal nezakonite migrante in da bo bolj proaktiven pri zaščiti zunanje meje unije.
V vmesnem času bodo članice unije zagotovile na stotine več mejnih policistov za Frontex in evropski azilni urad EASO za učinkovito delovanje hotspotov v Grčiji in Italiji.
Napredek pri zagotavljanju resnične varnosti na mejah je po mojem mnenju zelo pomemben dosežek nocoj, saj je naša prva dolžnost zavarovati evropsko skupnost in zagotoviti javni red, je poudaril Tusk.
Voditelji so v sklepih pozvali h krepitvi Frontexovega mandata v kontekstu razprave o razvoju sistema evropske mejne in obalne straže, vključno z vprašanjem Frontexovih sil za hitro posredovanje.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je po koncu vrha znova opozoril na neizpolnjene finančne obljube članic. Manjka še 2,3 milijarde evrov, je poudaril in izrazil pričakovanje, da bodo članice svoje obljube izpolnile v prihodnjih tednih.
Slovenski premier je sicer danes v Bruslju opozoril, da je begunsko-migracijska kriza ena največjih preizkušenj za Evropo. "Očitno je, da se EU nanjo odziva prepočasi, se pa odziva v pravo smer," je ocenil.
Sistem za premestitev beguncev znotraj unije je po njegovem mnenju prepočasen in okoren. Opozoril je tudi na sekundarne migracije in neenakomerno obremenjenost držav.
Zato je treba po Cerarjevih besedah krepiti duh solidarnosti, a tudi to gre počasi, med drugim zaradi nekaterih političnih razlogov, na primer volitev v nekaterih državah.
Ta izziv je po Cerarjevih besedah za Evropo in EU izjemno dramatičen. "Če nam ga uspe rešiti, bo EU iz tega procesa izšla zelo okrepljena ... če ne, pa bo to zelo velika težava," je opozoril. "Smo na politični preizkušnji, ki implicira marsikatero drugo preizkušnjo, in nimamo kaj dosti izbire. EU mora biti uspešna, kajti sicer se lahko zgodi, da je več ne bo," je sklenil premier.
Turški zunanji minister: Finančna pomoč EU za begunce nesprejemljiva
Turški zunanji minister Feridun Sinirlioglu pa je danes v Ankari izjavil, da je akcijski načrt EU in Turčije za zajezitev toka migrantov zgolj projekt. Financiranje, ki ga je predlagal Bruselj, pa je po njegovih besedah nesprejemljivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
EU in Turčija sta v četrtek sklenili akcijski načrt za ukrepanje v begunski krizi. Ta naj bi predvideval tri milijarde evrov pomoči Turčiji in pospešen proces vizumske liberalizacije v zameno za pomoč pri zajezitvi toka beguncev oziroma migrantov v EU.
Po besedah Sinirliogluja ne gre pri tem načrtu nič za nič dokončnega. To je projekt oz. zgolj "osnutek, na katerem delamo", je dejal pred novinarji.
Hkrati je ocenil, da je višina finančne pomoči, ki jo je Bruselj v okviru tega skupnega akcijskega načrta predlagal Ankari, povsem nesprejemljiva. Turčija najmanj tri milijarde evrov potrebuje za prvo leto dogovora.
Pred zunanjim ministrom je bil do EU kritičen že turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dejal je, da EU ne sodeluje dovolj pri delitvi bremen begunske krize, in poudaril, da je Turčija doslej za begunce namenila že osem milijard evrov.
