Vrata Evropske unije so za države Zahodnega Balkana odprte, saj te države spadajo v Evropo in dolgoročno vse lahko postanejo članice Unije, sta v Atenah na tradicionalnem polletnem skupnem zasedanju poudarila predsedstvo EU, v prvi polovici letošnjega leta je to Grčija, ter Evropska komisija. "Evropska unija in Balkan se morata še tesneje povezati. Vrata povezave so odprta - dolgoročno Balkan spada v EU. Sčasoma lahko vse balkanske države postanejo članice," je eno od "prednostnih nalog komisije" izpostavil njen predsednik Romano Prodi. "Za Balkan je EU pripravila strategijo vključevanja, ki je jasna. Vsako od petih balkanskih držav - te so vključene v proces stabilizacije in pridruževanja - pri izpolnjevanju meril ocenjuje po lastnih dosežkih," je dodal.
"Vse balkanske države lahko vstopijo v EU, če izpolnijo pogoje za članstvo, ki pa so med drugim vladavina prava in ustrezna gospodarska pripravljenost," pa je dejal grški premier Kostas Simitis. "Razlike med državami so ta hip sicer precej velike glede političnih in gospodarskih okoliščin, zato bo približevanje terjalo čas," je pristavil. Najdlje je v procesu približevanja sicer prišla Hrvaška, ki namerava prošnjo za članstvo v EU vložiti že v kratkem - po nepotrjenih informacijah naj bi to hrvaški premier Ivica Račan storil ob obisku v Bruslju 17. februarja letos. "Hrvaška je del Evrope in bo lahko vstopila v EU, če bo izpolnila merila, kar pa traja več let," je dejal Simitis. "Naš cilj sicer je, da sčasoma postanejo članice EU vse evropske države," je poudaril grški premier.
EU se ne bo širila v neskončnost
Pri tem pa sicer obstajajo tudi geografske meje, ki jih je treba upoštevati. "Države članice želijo postati tudi države zunaj Evrope - z njimi je mogoče tesno sodelovanje, a Evropska unija je vendarle evropska," je dejal Simitis. Da širitev EU mora imeti omejitve, je menil tudi Prodi. "EU mora razpravljati o svojih mejah in jih tudi postaviti - za širitev obstajajo geografske, politične in kulturne omejitve," je dejal predsednik komisije. Za prihodnost Evrope pa so pomembni tudi dobrososedski odnosi, je poudaril.
EU kandidatke prepričujejo volivce
Vlade držav kandidatke za vstop v Evropsko unijo pripravljajo državljanke in državljane, ki bodo na referendumih odločali, ali naj se priključijo EU. Posamezne države se na prihajajoč referendum pripravljajo zelo resno. Na Poljskem je tako premier Leszek Miller svojega šefa kabineta imenoval za vodjo kampanje za vstop v EU. Kljub temu, da je podpora članstvu v uniji v državah kandidatkah dokaj visoka, je ta ponavadi dokaj mlačna, ljudje so zaskrbljeni zaradi stroškov članstva, pa tudi zaradi strahu pred tem, da bi jih velika povezava vsrkala medse in bi tako izgubili svojo identiteto, piše Financial Times.
Kaj lahko se namreč zgodi, da se referenduma ne bo udeležilo precej ljudi. To lahko v nekaterih državah, kjer je pogoj za uspešen referendum vsaj 50-odstotna udeležba volilnih upravičencev, povzroči resne preglavice. Na razpoloženje volivcev bodo vplivali tudi nekateri dogodki v notranji in prav tako v mednarodni politiki. Recimo visoka brezposelnost ali vojna proti Iraku, piše Financial Times.
Nekje so datume referendumov že določili
Datumi referendumov so v nekaterih državah že znani, v nekaterih pa še ne. Prvi referendum se bo zgodil na Madžarskem in sicer 12. aprila letos, 11. maja bo referendum v Litvi, Poljaki naj bi se po predlogu premiera Leszeka Millerja na referendum odpravili 8. junija, Čehi pa najverjetneje 15. in 16. junija. v Estoniji bo referendum 14. septembra, v Latviji pa 20. septembra.
Medtem ko Ciper glasovanja o vstopu v unijo za zdaj ne načrtuje, sta med kandidatkami brez datumov referenduma zdaj le še Malta - ta naj bi ga določila v prihodnjih dneh - in Slovenija, kjer intenzivna razprava o tem vprašanju prav tako še poteka.
