Šefi diplomacij članic in pristopnic EU so danes tudi uradno začeli pričakovano dolgotrajna pogajanja o prihodnji finančni perspektivi, s katero bo začrtana skupna poraba razširjene EU v proračunskem obdobju od začetka leta 2007 do izteka leta 2013
V prvi razpravi so zavzeli že znana stališča: na eno stran se je postavilo šest držav, ki zagovarjajo omejitev porabe na sedanji ravni, na drugo pa tiste, ki so sledeč predlogu Evropske komisije (EK) naklonjene povečevanju porabe, čeprav ne prek še dovoljene zgornje meje.
V prvo skupino sodi šest neto plačnic v skupni proračun, to so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska in Avstrija, ki želijo porabo obrzdati na sedanji ravni enega odstotka bruto nacionalnega prihodka (BNP).
Na drugi so tiste države, ki so glede na plačniški položaj v bolj ugodnem položaju in zato svojo korist vidijo v boju za čimveč denarja EU za uresničevanje postavljenih prioritet oziroma je njihovo načelno stališče najprej prioritete, nato finančni okvirji. V to skupino se sicer po besedah ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika, ki se je zasedanja udeležil z vodjo diplomacije Dimitrijem Ruplom, uvršča tudi Slovenija.
Slovenija v ugodnem položaju
Slovenija je v začetku pogajanj o prihodnji finančni perspektivi v ugodni poziciji, saj si je zastavila enake prioritete, kot jih v predlogu perspektive izpostavlja komisija, je dejal Potočnik. Tako Slovenija predlog komisije ocenjuje pozitivno in ga vidi kot dobro osnovo za začetek pogajanj, je dodal. Med prioritetami je Potočnik izpostavil izvajanje lizbonske strategije za povečanje evropske konkurenčnosti, širitev EU z desetimi novimi članicami, izzive na področjih svobode, pravičnosti in varnosti ter na področju skupne evropske obrambe.
V svojem nastopu je, kot je povedal, posebej omenil tudi dve vprašanji posebnega interesa za državo, in sicer je to financiranje zunanje meje EU in nadaljnjih širitev povezave.
Je pa danes slovenski minister izrazil tudi razumevanje za prizadevanja držav, ki v ospredje postavljajo ohranjanje javnofinančne stabilnosti in zato vztrajajo na omejevanju skupne porabe EU in ne na njenem povečevanju, kot ga je predložila komisija.
Podlaga za danes uradno pričeta pogajanja o prihodnji finančni perspektivi je, kot omenjeno, predlog Evropske komisije, ki je 10. februarja letos predlagala, da naj bi se povprečna skupna poraba v omenjenih sedmih letih glede na sedanjo raven precej povišala in naj bi v povprečju pri dejanskih izplačilih znašala 1,14 odstotka BNP, v zavezah pa 1,22 odstotka BNP. V nobenem primeru naj sicer ne bi presegla zastavljenih meja: za dejanska izplačila je meja 1,24 odstotka BNP, za zaveze pa 1,31 odstotka BNP.
