EU ob deseti obletnici lizbonske pogodbe v nov politični cikel

Slovesnost ob deseti obletnici lizbonske pogodbe gosti Sassoli v Hiši evropske zgodovine v neposredni bližini parlamentarnega sedeža v Bruslju. Štirje predsedniki si bodo okoli poldneva ogledali izbrane dele muzeja in podali izjave za medije. Sassoli in Michel bosta von der Leynovi predala kopijo lizbonske pogodbe.

Lizbonska pogodba je uvedla položaj stalnega predsednika Evropskega sveta, ki ga od Poljaka Donalda Tuska prevzema Belgijec Michel, in položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije, na katerem je Italijanko Federico Mogherini nasledil Španec Josep Borrell. Oba položaja sta precej omejena, gre zlasti za usklajevalno in posredniško vlogo.

Številni pereči izzivi

EU se na pragu novega političnega cikla spopada s številnimi perečimi izzivi: podnebne spremembe, digitalizacija, zagotavljanje varnosti ob hibridnih, kibernetskih in bolj klasičnih terorističnih grožnjah, migracijski pritiski, vzpon populizma, ohranjanje evropskega ekonomsko-socialnega modela in brexit.

Prvi predsednik Evropskega sveta, nekdanji belgijski premier Herman Van Rompuy, je v nedavnem govoru o prihodnosti EU kot ključno izpostavil vprašanje, kako do močne Unije z notranje šibkimi članicami. Veliko je namreč manjšinskih vlad. V članicah je malo podpore prenašanju pristojnosti na evropsko raven, čeprav lahko le evropske rešitve odgovorijo na ključne izzive.

Prvo veliko dejanje nove Komisije bo predstavitev zelenega svežnja s poudarkom na skladu za pravično tranzicijo v brezogljično družbo, ki se pričakuje 11. decembra, tik pred vrhom EU. Po britanskih volitvah bo spet v ospredju brexit, ki je trenutno predviden do konca januarja.

V iskanju odgovorov na pereče izzive so vse oči uprte v francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se zdi ob odhajajoči nemški kanclerki Angeli Merkel, odhajajoči Veliki Britaniji, težavah v Španiji in Italiji ter problematičnih vzhodnih članicah edini evropski voditelj, ki lahko kaj premakne. Pa še on ima kopico domačih problemov, ki mu tudi narekujejo evropsko in širšo politiko.

Vtis, ki ga pušča Macron, se je sicer od njegovega zanosnega govora na Sorbonni ob prevzemu predsedniškega položaja do njegovega nedavnega intervjuja za prestižni britanski tednik Economist precej spremenil. Njegove izjave o možgansko mrtvi zvezi Nato niso naletele na dober odziv. Enako velja za blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Šibke članice z manjšinskimi vladami so lahko priložnost za novo predsednico komisije von der Leynovo, da vzame vajeti v svoje roke ter se uveljavi kot ključna akterka na evropskem in svetovnem odru. Von der Leynova je povedala, da bo današnji dan posvetila telefonskim pogovorom s partnerji v skupinah G20 in G7, zlasti pred ponedeljkovim podnebnim vrhom v Madridu.

Lenarčičev kabinet šestčlanski

Na prvi delovni dan Komisije v ponedeljek je pričakovati tudi več informacij o sestavah kabinetov komisarjev. Kabinet Janeza Lenarčiča, pristojnega za krizno upravljanje, bo predvidoma vodil Matjaž Malgaj, ki je bil tudi šef kabineta nekdanjega komisarja Janeza Potočnika. V kabinetu bo tudi dosedanja govorka na slovenskem veleposlaništvu pri EU Tina Štrafela, ki bo pristojna za komunikacijo.

V osnovi je Lenarčičev kabinet v ožji sestavi šestčlanski, a ga je mogoče razširiti na sedem članov. Po neuradnih informacijah bo namestnica šefa kabineta Belgijka, v njem pa bodo še Francoz, Nemec in Poljakinja, predvidena sedma članica pa naj bi bila prav tako Slovenka.